Ministrstvo trdi, da novela Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi prinaša manjše spremembe, društvo Asociacija opozarja, da se bo zaradi na videz neškodljivih sprememb zgodila ali socialna bomba ali kolaps zagotavljanja javnega dobrega v kulturi. Foto: BoBo
Ministrstvo trdi, da novela Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi prinaša manjše spremembe, društvo Asociacija opozarja, da se bo zaradi na videz neškodljivih sprememb zgodila ali socialna bomba ali kolaps zagotavljanja javnega dobrega v kulturi. Foto: BoBo
Novela predvideva višjo pokojnino za baletne plesalce. Za to ureditev je ministrstvo predvidelo okrog 50.000 evrov dodatnih sredstev. Foto: Televizija Slovenija

Sindikat kulture in narave Slovenije - Glosa in Sindikalna konferenca samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja Suki se, v kot sta zapisala v skupnem pozivu, vseskozi borita za kulturo kot javno dobrino, kakovostno, subvencionirano in dostopno najširši množici.

Zavzemata pa se tudi za to, da bi zasebna sfera na področju kulture s pomočjo državnih spodbud razvila trg kulturnih dobrin tako doma kot na tujem ter z zaslužkom dostojno plačala zaposlene in samozaposlene sodelavce.

Dve ključni spremembi
V pozivu izpostavljata dve spremembi ZUJIK-a, ki omogočata uveljavljanje pravice do socialnega dialoga ter poštenega plačila, kar bi izboljšalo položaj samozaposlenih v kulturi.

Prva določa, da samozaposleni v kulturi ne zaposlujejo drugih, druga uvaja horizontalno primerljivost samozaposlenega delavca in zaposlenega javnega uslužbenca, ki opravljata primerljivo delo.

Novela ZUJIK, ki trenutno čaka na obravnavo na vladi, sicer prinaša le manjše spremembe. Pri samozaposlenih v kulturi med drugim predlaga, da bi se posameznik lahko registriral za opravljanje več specializiranih poklicev ter da ne bi mogel zaposlovati drugih oseb.

Vzporejanje z javnim sektorjem
Po noveli bi se določilo tudi minimalno plačilo za tiste samozaposlene, ki pogodbeno sodelujejo z naročniki, financiranimi iz javnih sredstev. Pri tem bi se upoštevalo primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju.

Novela predvideva tudi višjo pokojnino za baletne plesalce, prispevna stopnja za poklicno zavarovanje se bo namreč zanje s sedanjih 9,25 zvišala na 12 odstotkov. Za to ureditev je ministrstvo predvidelo okrog 50.000 evrov dodatnih sredstev.

Pomisleke nad rešitvami, ki naj bi izboljšale položaj samozaposlenih, pa je že v času javne obravnave, ki se je sklenila 16. julija lani, izrazilo društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija.

Uvedba minimalne plače bi bila sicer po njihovem prepričanju ključnega pomena za izboljšanje socialnega in materialnega položaja samozaposlenih, vendar kot so opozorili, ministrstvo v predlogu sprememb zakona ni predstavilo finančnih posledic za državni proračun. Ministrstvo po njihovem mnenju ni poskrbelo, da se bo ta ukrep tudi dejansko uresničeval, ne da bi to pomenilo zmanjševanja števila samozaposlenih.