Po 325 letih so poleti na gradu Bogenšperk znova ustvarjali grafični umetniki. Foto: MMC RTV SLO
Po 325 letih so poleti na gradu Bogenšperk znova ustvarjali grafični umetniki. Foto: MMC RTV SLO
Valvasor, sicer po poklicu vojak, je svoje življenje pretežno zapisal znanosti, zbirateljstvu in preučevanju Kranjske. Zapustil ni le obširnega znanstvenega dela, ampak tudi pomembne začetke grafičnega ustvarjanja, saj je bil prvi, ki se je ukvarjal z bakrotiskom in na svojem gradu ustanovil svoje grafično podjetje.
Valvasor, sicer po poklicu vojak, je svoje življenje pretežno zapisal znanosti, zbirateljstvu in preučevanju Kranjske. Zapustil ni le obširnega znanstvenega dela, ampak tudi pomembne začetke grafičnega ustvarjanja, saj je bil prvi, ki se je ukvarjal z bakrotiskom in na svojem gradu ustanovil svoje grafično podjetje. Foto: Wikipedia

Na odprtju razstave je grafike globokega in visokega tiska predstavil kustos Goran Milovanović. "Izvedbo letošnjih 1. Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dnevov lahko brez dvoma označimo kot uspešen poizkus popularizacije in utrjevanja grafičnega medija v javnosti kot tudi uspešen simpozijski pomen druženja in izmenjave avtorskih znanj in konceptov," je ob razstavi zapisal Milovanović.

Za 1. Valvasorjeve mednarodne grafične dneve je komisija izbrala šest umetnikov iz Slovenije in Hrvaške: Nevenko Arbanas, Hama Čavrka, Črtomira Freliha, Svetlana Jakimovsko Rodić, Jožico Medle in Janka Orača. Zanje so se odločili, ker so umetniki z bogatim grafičnim opusom in prepoznavno avtorsko poetiko, kar trije med njimi so univerzitetni profesorji, so sporočili iz Javnega zavoda Bogenšperk, ki je skupaj s Tehniškim muzejem Slovenije, Galerijo Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki ter slikarjem in grafikom Jankom Oračem želel znova opozoriti na pomembne začetke grafične umetnosti pri nas.

Po 325 letih znova oživili grafično delavnico
Slovenski plemič in učenjak Janez Vajkard Valvasor je leta 1678 na gradu Bogenšperk ustanovil grafični zavod - bakroreznico in tiskarno za bakroreze, prvo te vrste na slovenskih tleh. Po zaprtju delavnice se je na gradu Bogenšperk grafična produkcija ustavila kar za 325 let.

Valvasorjeva grafična delavnica je delovala 11 let in v tem času natisnila vse bakroreze, ki so nepogrešljiv del njegovih knjig, vključno z bakrorezi v Slavi vojvodine Kranjske (1689). Dragocena je bila bogata zbirka več kot 8.000 grafičnih listov, ki si jih je Valvasor pripeljal iz potovanj po Evropi, dopolnil pa jih je z grafikami domačih, bogenšperških umetnikov. Leta 1685 je grafične liste tematsko uredil ter dal vezati v 18 zvezkov velikega formata.

Tako imenitne knjižnice, s kakršno se je ponašal grad Bogenšperk, ni bilo najti daleč okoli, vendar jo je moral Valvasor zaradi velikih stroškov, povezanih ravno z delovanjem grafične delavnice in izdajo znamenite Slave vojvodine Kranjske, prodati, zato njene dragocenosti še danes hranijo v zagrebški metropolitanski knjižnici.