Največji muzej judovstva na svetu

Ruski judovski kongres pripravlja gradnjo prvega muzeja, posvečenega holokavstu v Rusiji, prav tako v Rusiji pa je vse nared za gradnjo največjega muzeja judovstva na svetu.

Lahko bi zapisali, da zgodovinski pogled na judovstvo v Evropi pravzaprav terja, da se največji muzej judovstva zgradi prav v Rusiji. Niso trpeli le ruski Judje na ozemljih, na katerih sta se znašli vojska in uprava Tretjega rajha, ampak je zgodovina tragedij, ki so jih prizadele v moderni dobi oziroma po razsvetljenstvu, veliko bolj "impresivna". Omenimo le pogrome, ki jih je po atentatu na carja Aleksandra II. odredil njegov sin in naslednik na carskem tronu Aleksander III. V proticarsko zaroto je bil sicer vpleten le en sam Jud, Aleksander III. pa je dal do smrti pretepsti več kot 200 Judov.

V naslednjih treh letih je sledilo še več kot 200 antisemitističnih izgredov, predvsem v Odesi, Kijevu in Varšavi, Aleksander III. pa je sprejel tudi mnogo restrikcij v zvezi s poklici, ki jih smejo opravljati Judje, oziroma je na sploh oteževal življenje ruskim Judom. Kot Aleksander III. je tudi njegov sin Nikolaj II., ki je žezlo prevzel leta 1894, spodbujal emigracijo ruskih Judov, njegova vlada pa je predvsem v letih 1903-1906 spodbujala izgrede proti Judom in jih obtoževala, da so "petokolonaši". Nenazadnje pa se v zgodbo o ruskih Judih vplete tudi zloglasna "trgovina" z Judi, ki se odvijala v času "nečastnih" paktiranj med Sovjetsko zvezo in Hitlerjevo Nemčijo.

V stavbi arhitekta Konstantina Melnikova
Muzej, ki bo predstavljal zgodovino rusko-judovskih odnosov in položaja Judov na ruskem ozemlju in ki bo obsegal tudi galerijo judovske umetnosti in sekcijo, posvečeno holokavstu, bodo po besedah Barucha Gorina, predstavnika moskovskih judovskih skupnosti, v dveh letih zgradili v zgodovinskem kompleksu, v katerem ta čas že deluje nekaj judovskih ustanov. Stavbo, ki jo bodo preuredili in dogradili po načrtih nemškega arhitekturnega biroja Graft Labs, je zgradil znameniti ruski arhitektu Konstantin Melnikov, ki se je najprej uveljavil v vrstah konstruktivistične avantgarde, a se slogovno nikoli ni podrejal ''zapovedanim'' slogovnim linijam. Tudi s stalinistično linijo se ni ujel in se tudi ni želel ujeti, zato se je v tridesetih letih poslovil od njemu sicer ljube arhitekture in preživljati se je začel kot slikar portretist.

Če se še nekoliko vrnemo k drugemu zgoraj napovedanemu muzeju, muzeju holokavsta, moramo omeniti še en projekt, ki ga v sklopu muzeja načrtuje Ruski judovski center. Gre za projekt Vrnitev dostojanstva, ki bi evidentiral velika množična grobišča, v katerih so končale žrtve nacistov v Rusiji in nekaterih drugih državah. Program naj bi bil po presoji tamkajšnjih judovskih organizacij še posebej pomemben v času, ko izid 2. svetovne vojne dobiva nove interpretacije in ko je zanikanje holokavsta postala že vsakodnevna debata. Muzej podpirajo tudi nekatere zaveznice Rusije oziroma Sovjetske zveze v drugi svetovni vojni.

Prijavi napako