Predstavniki Avstrijskega arheološkega instituta, ki so ob znameniti jantarni poti raziskovali skupaj z arheologi iz Madžarske in Slovaške, so sporočili, da se jim je z nedavnim odkritjem vojaških taborov posrečila najdba, ki so jo že dolgo pričakovali; oziroma vsaj od lani, ko so odkrili največjo starorimsko naselbino na Gradiščanskem. Arheologe je posebej navdušilo, da jim je s pomočjo novih najdb uspelo določiti doslej neznane funkcije rimske vojske na območju današnje Avstrije. Jasno je namreč postalo, da je bila ena glavnih nalog rimske vojske varovanje zalog hrane in drugih surovin, tudi tistih, ki so bile namenjene civilnemu prebivalstvu. Vodja projekta izkopavanja na Gradiščanskem Stefan Groh je po poročanju Wiener Zeitunga dejal, da bodo morali zgodovinarji in arheologi prav zaradi letošnjih odkritij na novo napisati starorimsko zgodovino te regije.
Groh je tudi povedal, da lahko prav zaradi zadnjih odkritij najdišče pri kraju Strebersdorf imenujemo za tretje najpomembnejše arheološko najdišče iz rimskih časov v Avstriji, in sicer poleg Virniuma na Koroškem in Flavie Solve na Štajerskem. Arheologi so med najdbami še posebej izpostavili okoli 2.000 kovancev. Dokazujejo, da je bilo naselje, ki naj bi obstajalo med 1. in 4. stoletjem, dokaj pomembno. Predvsem kot mesto za oskrbovanje popotnikov na jantarski poti, o čemer govori tudi oddaljenost kraja od dveh drugih rimskih mest. Scarbantia in Savaria na današnjem Madžarskem sta namreč od gradiščanskega vojaškega taborišča oddaljena prav za en tako imenovani rimski potovalni dan oziroma okoli 25 kilometrov.
Ustanovitev Regnuma Noricuma
Ob nedavnih odkritjih velja še nekaj besed nameniti rimski prisotnosti v današnjih avstrijskih deželah. Rimljani so v Avstrijo prišli leta 15 pr. n. št, cesar Klavdij pa je pozneje pravno ustanovil provinco Regnum Noricum, ki je obsegala večji del sodobne Avstrije in ki sta ji pripadala tudi antična Ljubljana (Emona) in Ptuj (Poetovio). Največje starorimsko mesto v današnji Avstriji pa je bil Carnuntum. Mesto, ki je ležalo nekoliko vzhodno od Dunaja, sicer ni bilo del province Regnum Noricum, ampak je pripadalo že Panoniji.
Postopno usihanje moči Rimljanov v Avstriji se začenja v 2. stoletju, ko se tudi na to območje že začenja širiti krščanstvo in ko začno te kraje že ogrožati barbarska plemena, predvsem Goti in Avari, in od 6. stoletja lahko že govorimo o poselitvi teh ozemelj z novimi ljudstvi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje