tak način se pokloni samemu aktu umetniškega udejstvovanja in umetnosti ter tako umetniški poklic ovrednoti kot najvišji intelektualni doprinos k državotvornosti. Sama sem bila ob prejetju nagrade počaščena, pa tudi preresno jemljem umetniško poslanstvo, da bi bila do nagrad katere koli vrste cinična. Kar pa ne pomeni, da nisem kritična ...

... Res je, v preteklosti so se dogajali ekscesi in se verjetno še bodo, ko določena priznanja posameznikom enostavno niso bila prepričljivo strokovno utemeljena, ker se je v podelitev vmešala politika ali parcialni interesi znancev. Takšna dejanja mečejo slabo luč na nagrado kot tudi na delo preteklih nagrajencev. Ne smemo pozabiti, da je udeležba v strokovnih komisijah kot tudi v odborih, ki odločajo, kdo bo prejemnik najvišjega priznanja, častna. Takšne naj bodo zato tudi namere njene podelitve. Dodala bi še, da je dobro, kadar o umetniškem aktu poteka diskusija, tudi javna, če želimo ostriti kritično oko občestva in tako krepiti njegov okus. Le tako bodo umetnost in na ta način tudi podeljene nagrade imele smisel.

(v izjavi za STA)