Naslovnica monografije, v kateri je 23 razprav. Foto: Posavski muzej
Naslovnica monografije, v kateri je 23 razprav. Foto: Posavski muzej
Le vkup, le vkup, uboga gmajna
Letak, na katerem najdemo prve slovenske natisnjene besede. Gre za kmečka puntarska gesla Le vkup, le vkup, uboga gmajna. Letak spremlja letnica 1515. Znana sta samo dva ohranjena izvirna izvoda (drugega hranijo v Berlinu). Foto: Arhiv NUK-a

Monografija, ki jo bodo drevi predstavili v Posavskem muzeju Brežice, je nastala ob strokovnem simpoziju Le vkup 1515-2015, ki so ga pred dvema letoma organizirali ob 500. obletnici največjega kmečkega upora na naših tleh. Po besedah pobudnika simpozija, profesorja zgodovine Borisa Hajdinjaka, kmečki upor sodi med prelomna dejanja v slovenski zgodovini, in predstavlja "rojstni trenutek slovenskega naroda".

Ob nespornem dejstvu, da so se Slovenci v pisani besedi prvič pojavili s Primožem Trubarjem, je treba namreč spomniti, da so bile na letaku, ki so ga natisnili po porazu puntarjev, več desetletij pred njim natisnjene tudi prve slovenske besede oz. Nova pesem o krajnskih kmetih, katere naslov priča, da je bilo že takrat govora o Krajncih, ki so bili do 19. stoletja sopomenka za Slovence, je opozoril.

Za največjim kmečkim uporom so ostale tudi prve v slovenskem jeziku natisnjene besede. V besedilu nemške žolnirske pesmi, ki so jo na dunajskem letaku natisnili leta 1515 oziroma po zadušitvi upora, sta se namreč ohranili tedanji puntarski gesli - "stara prauda" in "leukhup, leuhkup, leukhup, leuhkup, woga gmaina".

V pet mesecev trajajočem uporu je moči združilo okoli 80.000 upornih podložnikov, glede na obseg, število upornikov in trajanje pa velja za največjega v slovenski zgodovini. Zgodovinarji ga uvrščajo med kmečke upore, ki so bili uperjeni proti fevdalizmu kot družbenem sistemu, ne le proti posameznemu zemljiškemu gospostvu.