Pogrebnih slovesnosti so se udeležili predstavniki slovenskega državnega vrha in lokalne skupnosti, svojci, prijatelji in številni ljubitelji narodno-zabavne glasbe. Slavka Avsenika so pokopali z državnimi in vojaškimi častmi. Foto: BoBo
Pogrebnih slovesnosti so se udeležili predstavniki slovenskega državnega vrha in lokalne skupnosti, svojci, prijatelji in številni ljubitelji narodno-zabavne glasbe. Slavka Avsenika so pokopali z državnimi in vojaškimi častmi. Foto: BoBo
Častna četa ob krsti Slavka Avsenika. Foto: BoBo
false
Vdova Brigita s sinovi. Foto: BoBo
Pri maši zadušnici pred žalno slovesnostjo, ki je potekala v cerkvi sv. Urha, je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je daroval mašo, o Avseniku dejal, da je domačim in vsem nam zapustil izjemno in enkratno ter skoraj neponovljivo ustvarjalnost na področju glasbe. Hkrati nam je zapustil neprecenljivo dediščino vere, ljubezni, zvestobe, pozornosti do drugega, srčne kulture, gostoljubnosti in tihega ponosa na to, kar smo. Foto: MMC RTV Slovenija

Nazadnje sva se srečala prav tu pred dvema letoma. Kot danes, pred številnimi privrženci, domačimi in tujimi. Ob 60. obletnici umetniškega opusa sem mu podaril repliko prazgodovinske Srebrne piščali. Skupaj sva stala tam na odru, ko je nekdo iz občinstva menda res vprašal, kdo je tisti zraven Avsenika.

Predsednik Borut Pahor
Povorka s krsto s pokojnikom je od Avsenikove domačije krenila proti cerkvi sv. Urha. Foto: BoBo
Na pogrebnih slovesnostih so sicer pričakovali od 5.000 do 10.000 ljudi, a se jih je zaradi hude vročine (in nemara zaradi televizijskega prenosa) pogreba udeležilo veliko manj. Foto: BoBo
false
Slavko Avsenik je z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenske in svetovne narodno-zabavne zgodovine. Žalujoči so se v Begunjah podpisovali v žalno knjigo. Foto: BoBo
Najprej so se od njega v intimnem krogu poslovili svojci, sledilo je polaganje vencev, ki jih je v imenu predsednika republike, predsednika vlade in predsednika državnega zbora položila gardna enota Slovenske vojske. Foto: BoBo

Moral sem oditi od tebe, da sem se lahko vrnil k tebi. Moral sem se izgubiti v drugačnem svetu, da sem se lahko ponovno našel. In končno, moral sem se močno odkloniti od tebe, da se ti lahko danes, kot Slavko Avsenik mlajši, globoko priklonim.

Slavko Avsenik mlajši
Veliko je takih, ki so Slavka Avsenika tako ali drugače poznali, številni so z njim sodelovali in razvili prijateljske vezi. Prepričani so, da sta Slovenija in narodno-zabavna glasba z Avsenikom zelo veliko izgubila. Kljub vsemu bo za njim ostalo okoli 1000 skladb, tradicijo pa nadaljujejo tudi njegovi potomci. Foto: BoBo
Veter nosi pesem mojo v Begunjah
Večurno slovo od velikana narodno-zabavne glasbe

tisti hip čvrstejšega lepila od solz ganjenosti in narodne pripadnosti," je v svojem govoru ob slovesu od Slavka Avsenika poudaril predsednik Borut Pahor.

V Begunjah na Gorenjskem je maši zadušnici za Slavkom Avsenikom in žalni slovesnosti pred Avsenikovo domačijo v torkovih popoldanskih urah sledil pogreb z državnimi in vojaškimi častmi na begunjskem pokopališču. Udeležili so se ga tudi predsednik države Borut Pahor, ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in premier Miro Cerar.

Na pogrebnih slovesnostih so sicer pričakovali od 5.000 do 10.000 ljudi, a se jih je zaradi hude vročine (in nemara zaradi televizijskega prenosa) udeležilo veliko manj.

Zdravljica in Golica, dve slovenski himni
"Danes žaluje ves slovenski svet. Umrl je pesnik slovenske duše, Slavko Avsenik," je v svojem govoru dejal predsednik republike. "Toda to ni slovo - je tih, veličasten pozdrav, je srečanje, čeprav tako zelo žalostno. To ni slovo, ker bomo skupaj za vse večne čase. Zdravljica in Golica, dve himni, dve umetnini, ki izkazujeta naš, slovenski narodni značaj. Dve pesmi in melodiji, ki nas določata. Če nam Prešeren govori o edinosti, sreči in spravi, nam Slavko Avsenik vse tri prešerno uglasbi."

"Slavko Avsenik, sprašujem Vas … ali je sploh kaj imenitnejšega od zadoščenja, da ste svojim ljudem zapustili navdih za lepo in dobro," je svoj govor sklenil Pahor. "Kako se počuti nekdo, ki nam je izumil tipko za srečo? Samo pritisneš nanjo, zaslišiš Golico, to slovensko kraljico, in si vznesen od veselja."

Celodnevne žalne slovesnosti
Krsto s pokojnikom so že zjutraj pripeljali na domačijo Avsenik. Najprej so se od njega v intimnem krogu poslovili svojci, sledilo je polaganje vencev, ki jih je v imenu predsednika republike, predsednika vlade in predsednika državnega zbora položila gardna enota Slovenske vojske.

Od jutra, ko je krsta s pokojnim Slavkom Avsenikom ležala na domačiji Avsenik v Begunjah, so se ob njej ustavili številni njegovi prijatelji, znanci, sodelavci in ljubitelji njegove glasbe. V miru, saj velike gneče ni bilo, so se vpisali v žalno knjigo in izrekli sožalje družini. Nekateri so se kljub visoki vročini zadržali v Begunjah, kjer so se udeležili tudi poslovilne slovesnosti.

Številni Slovenci so "Avsenikovi od glave do peta"
Kot sta povedala zakonca Marija in France Jerinc iz Vodic, sta bila velikokrat na Avsenikovih prireditvah, udeležila sta se tudi enega njegovih prvih koncertov, ko je še kot mladenič igral v Lahovčah. "Prvi vtis o njem sem doživela kot otrok in vedno me je spremljal," je poudarila Marija, France pa dodal: "Jaz sem Avsenikov od glave do peta. Ta glasba bo ostala v naših srcih."

"Ta glasba bo ostala v naših srcih, pri naših vnukih pa - kdo ve ..." se je med večinoma starejšimi ljubitelji Avsenikove glasbe vprašal France Jerinc. Odgovor je ponudila skupina mladih glasbenikov, ki nadaljuje narodno-zabavno tradicijo: "Tu smo, da se spoštljivo poklonimo veliki legendi narodno-zabavne glasbe. Vsi smo ga zelo spoštovali in še mnoga leta ga bomo - njega, njegovo glasbo in pečat, ki ga je pustil slovenskemu narodu."

Priromali tudi iz tujine
Avseniki imajo 150 klubov oboževalcev po sem svetu, največ v Avstriji, Italiji in Nemčiji. Od njega so se prišli poslovit tudi njegovi ljubitelji iz Poljske in Belgije. "Avsenikovo glasbo ljubim, ker prihaja iz srca," je poudaril Berthold Weis iz Nemčije, ki je obiskal več kot 80 Avsenikovih koncertov in je bil 60 let član njegovega kluba oboževalcev.

Mašo zadušnico je v cerkvi sv. Urha daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, somaševala pa sta farni župnik dr. Matjaž Ambrožič in župnik Jože Čuk iz župnije Sora pri Medvodah. "Slavko Avsenik je imel v svojem življenju posebno poslanstvo: da je z melodijami in pesmimi razveseljeval in povezoval množice poslušalcev po vsem svetu. Njegova glasba seže do srca, ker je izraz opevanja lepote stvarstva in domovine, pa tudi izraz čutenja s človekom," je v svojem nagovoru zbranim na srce položil Ambrožič.

Po maši je pred Avsenikovo domačijo potekala žalna svečanost. Na njej so torej govorili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predstavnik krajevne skupnosti Begunje Sašo Gašperin, župan občine Radovljica Ciril Globočnik, predstavnik Društva slovenskih skladateljev Tomaž Habe ter pesnik in pisatelj, mag. Ivan Sivec.

Sinovo slovo
V imenu družine se je od Slavka Avsenika poslovil tudi najstarejši sin, Slavko Avsenik ml. "Moral sem oditi od tebe, da sem se lahko vrnil k tebi," se je v svojem ganljivem nagovoru očetu spominjal sin. Obudil je spomin na čase, ko je bil oče zaradi svoje glasbe veliko zdoma. Kot je dejal, so ga pogrešali, a so vedeli, da počne nekaj pomembnega in dobrega. Sam je, ko je odšel od doma, očeta bolje spoznaval prek zgodb njegovih poslušalcev in oboževalcev ter prek študija del skladateljev, ki so ustvarjali našo svetovno glasbeno zgodovino, ko ga je primerjal z njimi. "Moral sem se izgubiti v drugačnem svetu, da sem se lahko ponovno našel. In končno, moral sem se močno odkloniti od tebe, da se ti lahko danes, kot Slavko Avsenik mlajši, globoko priklonim."

"Vonj po slovenski prsti"
"Kje je moč Slavkove glasbe?"
se je v svojem nagovoru vprašal skladatelj Tomaž Habe. "Slavko Avsenik je ustvarjal glasbo, kot bi rekel simfonik Matija Bravničar, ki ima vonj po naši zemlji, ki izraža naše bistvo in vsebuje vse značilnosti slovenstva. Kljub temu da je dosegel večji uspeh v tujini, se je Slavko kot travniška cvetlica vračal nazaj na poljane, med ljudi in kraje, ki jih je doživljal od mladih let. (...) Ravno v tem je moč njegove glasbe: iskrena, neizumetničena, naravna, pa vendarle izpovedna v svojem žanru."

"V veliko zadoščenje mi je, da je občina uvidela veličino njegovega poslanstva in v Lescah pred dvema letoma postavila spomenik Avsenikovi glasbi," je ob tej priložnosti izpostavil Ciril Globočnik, župan občine Radovljica. "Slavko Avsenik, naš častni občan, je večkrat povedal, kako veliko mu pomeni, da smo na ta način pokazali, kje so korenine te svetovno poznane glasbe - v Begunjah na Gorenjskem, v Sloveniji. Verjetno se vsi zavedamo, kako pomembna je njegova glasba, domačini pa čutimo ponos, ker Avsenikova glasba, ki je nastajala tu, v naših krajih, že toliko desetletij navdušuje ljudi po vsem svetu. (...) Še kako resnične so besede, ki jih je izrekel v enem od najinih zadnjih pogovorov: če združimo profesionalnost in talent s trdim delom, ni razloga, da ne bi uspeli tudi izven meja naše domovine."

Od pokojnega so se s pesmijo poslovili Ansambel Saša Avsenika, Slovenski oktet in Orkester slovenske policije. Slavko Avsenik je bil pokopan z državnimi in vojaškimi častmi. Slovesnost se je sklenila s poslanico več kot 100 slovenskih glasbenikov, ki so se Slavku Avseniku zahvalili za izjemno glasbeno dediščino, ki jo je ustvaril skupaj z bratom Vilkom.

Na RTV Slovenija spremljajte še:
20.55: Golica, zgodba o skladbi, dokumentarni film na 2. programu TV Slovenija
21.45: posnetek pogrebnih slovesnosti na 2. programu TV Slovenija


Naključni vstop v svet glasbe

Slavko Avsenik se je rodil 26. novembra 1929 v Begunjah na Gorenjskem. Kot najmlajši izmed petih otrok je Slavko Avsenik po končani osnovni šoli ostal doma na kmetiji, kjer je ob priložnostih kaj zaigral. V tistem času ga je navdušil skakalni šport, tako da je leta 1946 postal član državne reprezentance, svoj osebni rekord, 74 metrov, pa dosegel v Planici. Leta 1952 se je poročil z Brigito, v zakonu pa so se jima rodili trije sinovi, ki so vsi povezani z glasbo oz. umetnostjo.

Slavko Avsenik ni nikoli načrtoval, da bo glasbenik. Veliko vlogo pri tem je odigral njegov brat Vilko, s katerim sta s svojim ansamblom tlakovala pot narodno-zabavni glasbi. Veljata za največkrat izvajana in najbolj prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot 1.000 skladb, med katerimi je najbolj znana Na golici, ki je doživela kar 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu.

Ansambel je desetletja navduševal domače občinstvo, dolga leta pa igral tudi v tujini, v Nemčiji, Švici, Avstriji in onstran luže so se organizatorji kar tepli, da bi jih pripeljali. Glasbeniki so bili odlični ambasadorji domače glasbe in so ime Slovenije ponesli daleč v svet.

Nastanek legendarne Golice
Avsenikova Na Golici je danes ponarodela, največkrat predvajana instrumentalna skladba na svetu. Nastala pa je čisto po naključju, med Slavkovo nočno službo v Tonosi, kjer je delal kot pletilec. "Bil sem v nočni službi in ta moj pletilni stroj je pač delal bolj počasi, zato sem se malo sprehajal in mi pride na misel ta melodija para-rara-para-rara-pararararam. In ker nisem znal not in tega (in jih še danes ne znam), sem nekako po svoje to napisal. Potem sem pa brata poklical in mu rekel: 'Jaz imam tukaj neko melodijo. Bi jo ti lahko zapisal?' In to je bilo to."

Leta 1999 je predsednik države bratoma Avsenik podelil najvišje državno priznanje za zasluge na področju glasbene kulture doma in široko po svetu. V tesnem stiku z glasbo je ostal vse do konca: pogosto je sedel za klavir in z veseljem ustvarjal glasbo za druge, predvsem za vnuka Saša Avsenika.

Slavko Avsenik je umrl pretekli četrtek v 86. letu starosti.

Nekaj dejstev o Slavku Avseniku:
Leta 1953 je Slavko Avsenik s klavirsko harmoniko prvič nastopil na tedanjem Radiu Ljubljana.

Z Vilkom je najprej ustanovil Trio Slavka Avsenika, kmalu za tem je nastal znameniti Gorenjski kvartet, potem pa je nastal Ansambel bratov Avsenik.

Leta 1953 je Slavko Avsenik zložil tudi prvo avtorsko pesem V planinski koči.

Leta 1957 je v Nemčiji izšla Avsenikov prva velika plošča, leta 1959 pa v Jugoslaviji prva slovenska velika plošča Tam, kjer murke cveto.

Leta 1961 je ansambel nastopil pred večdesettisočglavo množico na olimpijskem stadionu v Berlinu, začne se obdobje velikih evropskih turnej.

Leta 1964 je Kvintet Slavka Avsenika nastopil na zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku in prejel prvo zlato ploščo za milijon prodanih plošč.

Leta 1975 je bil ansambel Bratov Avsenik razglašen za najbolj priljubljen narodno-zabavni ansambel nemške televizije.

Domače občinstvo je najtežje osvojiti, je dejal Slavko Avsenik.

Pred dvema letoma so v krožišču na avtocestnem izvozu pri Lescah odkrili veliko skulpturo v čast Avsenikom.

Spominu na Slavka Avsenika bo posvečen tudi letošnji Festival Avsenik, ki bo potekal med 21. in 23. avgustom v Begunjah na Gorenjskem.

Nazadnje sva se srečala prav tu pred dvema letoma. Kot danes, pred številnimi privrženci, domačimi in tujimi. Ob 60. obletnici umetniškega opusa sem mu podaril repliko prazgodovinske Srebrne piščali. Skupaj sva stala tam na odru, ko je nekdo iz občinstva menda res vprašal, kdo je tisti zraven Avsenika.

Predsednik Borut Pahor

Moral sem oditi od tebe, da sem se lahko vrnil k tebi. Moral sem se izgubiti v drugačnem svetu, da sem se lahko ponovno našel. In končno, moral sem se močno odkloniti od tebe, da se ti lahko danes, kot Slavko Avsenik mlajši, globoko priklonim.

Slavko Avsenik mlajši
Veter nosi pesem mojo v Begunjah
Večurno slovo od velikana narodno-zabavne glasbe