Pesmi Franceta Prešerna, Tomaža Šalamuna, Vena Tauferja, Jožeta Udoviča, dela Ivana Cankarja in Prežihovega Voranca – so samo nekatere knjige, ki jih v cirilici oziroma srbščini najdemo v antikvariatu Dušana Cunjka.

V Slovenijo je prišel pred 35 leti kot elektrotehnik. Danes živi od starih knjig:"Ker mladi Slovenci ne poznajo cirilice in pozabljajo srbski jezik, jih lahko prinesejo sem. Odkupujem knjige. Imam 110.000 knjig v srbščini in hrvaščini. Tudi menjavam jih po načelu – jaz njim Miška Kranjca, oni meni Iva Andrića."

Prihajata Slavoj Žižek, Borut Pahor ...
Poleg stripov in knjig neobstoječih Hita in Bigza so na policah tudi prevodi strokovne literature in beletristike iz angleščine, francoščine ali klasičnih jezikov v srbski ali hrvaški. Tiskani so v času skupne države, nikoli, ali pa dolgo niso bili prevedeni v slovenščino. To se še posebej nanaša na filozofijo. Zaradi tega k Cunjku pogosto hodi Slavoj Žižek. Niti politiki niso redki.
"Prihajajo mnogi politiki, od Boruta Pahorja do Jožefa Školjča. Ta zid med Srbi in Slovenci ne obstaja več. Naš klub je ukinil besedi »čefur«, »južnjak«. Pri tem smo bili uspešni," pravi Dušan Cunjak.

Poslastica za knjižne molje
Poklicni knjižničar v NUK, sicer veliki ljubitelj zgodovine in znanstvene fantastike, Nenad Kojić redno brska po policah antikvariata na Trubarjevi: "Sem veliki ljubitelj knjig, zbiralec, to je edina knjigarna v Ljubljani, če ne v vsej Sloveniji, ki ima še vedno izbor knjig v srbohrvaškem jeziku oziroma avtorjev z območja nekdanje Jugoslavije".

Cirilica samo še v NUK-u
Pravi, da NUK še iz časov Jugoslavije hrani obvezne izvode vseh knjig, torej tudi tistih, ki so bile tiskane v hrvaščini ali srbščini oziroma cirilici. Je pa teh zelo malo v drugih knjižnicah po Sloveniji, saj večina ljudi tega ne bere več in ne razume jezika ali pisave.

Za Kojića ima antikvariat v Trubarjevi poseben šarm, ker tukaj najde stvari, za katere sploh ni vedel, da obstajajo, da so bile prevedene v srbohrvaščino. "Tukaj rad brskam in najdem, ker tega ni v slovenščini ali kakšnem drugem nam bližjem jeziku,« pravi Kojić.

Prostor za omizja
Stojnice pritegujejo pozornost tako Ljubljančanov kot tujcev in tistih, ki so se pravkar priselili v Slovenijo. Tukaj skupni jezik najdejo vsi obiskovalci ali mimoidoči. "V Sloveniji si moramo bolj prizadevati za večji strpnosti do beguncev, Srbsko-slovenski klub ima prostor za omizja in pogovore o tej in drugih aktualnih temah," dodaja Dušan Cunjak.