"Poziv": Zdrava duša v zdravem truplu - 'Mens sana in corpore sano' Vsakteremu bo že znano, kako koristna je telovadba ali gimnastika, kako se s telovadbo krepča telo in duša. Koristno bi bilo tedaj, da bi se gimnastika tudi v Ljubljani bolj vdomačila in da bi se napravilo gimnastično ali telovadno društvo. Kdor bi hotel pristopiti k tacemu društvu, naj naznani to s svojim podpisom. Vse drugo se bo natančno določilo, ko bo dosti podpisov.
Prav ta velik, da, mogočen vpliv je imelo društvo takoj prva leta svojega obstoja. Takrat je bilo krajevno torišče njegovega dela tako rekoč vsa Slovenija. Šlo je za prebujo vsega naroda z zavesti samega sebe, k tistemu, da bi vsi Slovenci rekli kakor pravi naša pesem:" Slovenec sem, Slovenec sem! Tako je mati djala, ko me je pestovala; zatorej dobro vem: Slovenec sem"! Tu ima naše društvo največje zasluge. Njegovo prebujevalno delo se ni omejilo na mesta in večja naselja. Na svojih slavnih izletih je šlo tudi v manjše kraje, med kmečko ljudstvo, se z njim bratilo, ki je tako spoznalo, da mu mestjani niso nasproti, da se v njih pretaka ista kri, slovenska kri. Tako je društvo vzbujalo zavest narodne enote.
Slovence so kot narod izoblikovale številne stvari, dogodki in osebnosti, a še v dandanašnjih časih največ narodnega ponosa doživljamo in izražamo ob športnih uspehih. Organizirani šport na Slovenskem ima globoke korenine, ki izvirajo iz telovadbe, katerega temeljni kamen je bil položen pred stoletjem in pol. Ob tej priložnosti je ŠD Narodni dom obudil tradicijo velikih telovadnih nastopov in na Letnem telovadišču v Tivoliju v Ljubljani pripravlja sokolski zlet.
Poziv, ki je rodil sokole
Leta 1863 so avstrijske oblasti prižgale zeleno luč za ustanovitev telovadnega društva Južni Sokol, ki je s svojo narodnobuditeljsko naravo in uveljavitvijo "fizkulture" ključno vplival na slovensko zavest. Ob padcu avstrijskega vladajočega absolutizma so postale politične razmere za združevanje državljanov ugodnejše, kar so izkoristili ljubljanski rodoljubi in začeli priprave za ustanovitev slovenskega telovadnega društva. Bernard Jentl je 27. februarja 1862 izdal javni "Poziv" za pristopanje k ustanavljajočemu se društvu, izvolili so pripravljalni odbor in sestavili društvena pravila, ki pa jih je deželna vlada Kranjske oddobrila šele po več mesecih.
Na občnem zboru 1. oktobra 1863, ki je bil v prostorih ljubljanske čitalnice, se je zbralo 70 članov. Vodil ga je dr. Fran Žerovec, za prvega načelnika pa je bil izbran dr. Etbin Henrik Costa. Društvo je dobilo ime Južni Sokol, po vzgledu poldrugo leto prej ustanovljenega "Praškega Sokola".
"Začasno" 116-letno bivanje v Narodnem domu
Že maja 1864 so začeli telovaditi na prostem, in to na letnem telovadišču, v bližini današnjega letnega telovadišča Narodni dom. Na sredini telovadišča je bil postavljen 13 čevljev visok jambor, na katerem je vedno v času telovadbe vihrala slovenska zastava. Prvo telovadnico so si uredili v Fröhlichovi hiši na Dunajski cesti in v njej telovadili do oktobra 1868, nato pa pri Cvajerju v Gradišču, od koder so se preselili v leta 1896 v novozgrajeni Narodni dom (stavba današnje Narodne galerije). Čeprav so telovadnico s prostori po napovedih oblasti dobili le "začasno", je tam društvo ostalo kar do lanskega leta - torej 116 let!
Prvotno društvo Južni Sokol je bil zaradi tedanjih mednacionalnih napetosti razpuščeno že leta 1867. Povod temu je bil "sokolski eksces" oz. pretep med slovenskimi sokoli in nemškimi turnerji (nemško nacionalistično telovadno gibanje, kateremu v odgovor se je tudi postavil Čeh Miroslav Tyrš s sokoli) v Šantlovi veži v noči s 23 na 24. julij. Kljub močni nemškutarski ofenzivi, ki je odstavila župana in sokola Costa, je društvo hitro nadaljevalo delo kot Ljubljanski Sokol.
Matično društvo vplivni zvezi in političnemu faktorju
Ljubljanski Sokol je postal matica sokolskega gibanja na Slovenskem, ki se je že leta 1905 organiziralo prvo slovensko panožno zvezo - Slovensko sokolsko zvezo in se včlanilo v Mednarodno gimnastično zvezo (FIG). Sokolsko gibanje se je razširilo po vseh jugoslovanskih deželah, s svojo liberalno naravnanostjo pa je postalo tudi pomemben politični dejavnik v življenju Slovencev.
Sokolski zleti nasledili taborsko gibanje
Društvena dejavnost je bila ves čas povezana s kulturno dejavnostjo. Mnogi slovenski umetniki so s svojim delom dopolnjevali dejavnost društva, med njimi Fran Levstik, Anton Aškerc, dr. Ivan Tavčar, Hinko Smrekar, France Slana in Ivanka Mežan. Sokoli, ki so se hitro širili po vseh slovenskih deželah, so odločilno prispevali k prebujenju slovenske narodne zavesti, širili telesno kulturo, spodbujali ženske k enakopravnosti. Prav sokolski zleti so bili največje druženje Slovencev po taborskem gibanju.
"Ata" poskrbel za vrhunski šport ...
Ob koncu 19. stoletja začne v društvu delovati najpomembnejši človek slovenske telesne kulture dr. Viktor Murnik. Prav "Ata", kot so ga poznali vsi sokoli, je v tretjem desetletju delovanja postavil nove temelje, na katerih deluje društvo še danes. Murnik se je zavedal, da brez dobrih strokovno podkovanih ljudi, ki bi znali prenašati znanje na druge, ne bo uspeha. Zato je l.1896 ustanovil prvi vaditeljski zbor na Slovenskem, leto pozneje uvedel žensko telovadbo, telovadbo naraščaja in starejših članov, ustanovil prvo strokovno panožno zvezo (Sokolsko), leta 1907 pa je popeljal slovenske telovadce na prvo mednarodno tekmo v Prago.
... in zlata leta slovenske telovadbe
Sledila je pot navzgor in prva svetovna prvenstva in olimpijske igre, kjer so slovenski telovadci osvajali visoka mesta: zlate in druge olimpijske medalje Leona Štuklja (novomeški Sokol), zlato odličje Petra Šumija na SP-ju 1922 in 1926.
Vrhunec je bila moštvena bronasta olimpijska medalja jugoslovanske (beri slovenske sokolske) telovadne vrste v mnogoboju Pariza 1928, ki so jo pritelovadili Edvard Antosiewicz, Stane Derganc, Boris Gregorka, Anton Malej, Janez Porenta, Jože Primožič in Leon Štukelj.
Prvo svetovno prvenstvo v športni panogi sploh na slovenskih tleh je bilo leta 1922 v Ljubljani pod vodstvom Murnika in Ljubljanskega sokola. Telovadba oz. s starogrško tujko gimnastika je še dandanes slovenski šport z največ trofejami .
Novi časi na videz odpihnili tradicijo
Sokolstvo je uradno izginilo z 2. svetovno vojno: na začetku po italijanski okupaciji s prisilno razpustitvijo, ki je doletela takorekoč vsa slovenska društva. Po koncu vojne kljub svobodi pa se vsa ta društva niso mogla prebuditi, temveč so morala hočeš-nočeš začeti živeti pod novimi imeni. Pri tem tedaj že 80 let staremu društvu Sokol Narodni dom ni pomagalo niti dejstvo, da so bili sokoli ustanovna skupina Osvobodilne fronte. Ime je bilo zaradi liberalizma, nacionalizma in "meščanske politike" neprimerno za nove komunistične oblastnike, tako je bil rojeno Telovadno društvo Partizan.
V tem obdobju je sledil nov športni vrhunec društva - Miro Cerar je kot "svetovni konjenik" v 60. letih osvojil vse, kar se je dalo v gimnastiki: tri olimpijske medalje, od tega dve zlati, in pet naslovov svetovnega prvaka.
Še vedno močno in številno društvo
Nova sprememba režima pol stoletja pozneje je v samostojni Sloveniji prinesla še zadnje preimenovanje - ŠD Narodni dom. Večji del programa društva je danes splošna telovadba, ki temelji na osnovnih elementih športne gimnastike. Z okoli 1.500 člani je ŠD Narodni dom med največjimi športnimi društvi v Ljubljani. Poleg družabnih dejavnosti društvo organizira še zimovanja za šolske otroke na Pohorju, poleti pa taborjenje ob morju v Premanturi na Hrvaškem.
"Poziv": Zdrava duša v zdravem truplu - 'Mens sana in corpore sano' Vsakteremu bo že znano, kako koristna je telovadba ali gimnastika, kako se s telovadbo krepča telo in duša. Koristno bi bilo tedaj, da bi se gimnastika tudi v Ljubljani bolj vdomačila in da bi se napravilo gimnastično ali telovadno društvo. Kdor bi hotel pristopiti k tacemu društvu, naj naznani to s svojim podpisom. Vse drugo se bo natančno določilo, ko bo dosti podpisov.
Prav ta velik, da, mogočen vpliv je imelo društvo takoj prva leta svojega obstoja. Takrat je bilo krajevno torišče njegovega dela tako rekoč vsa Slovenija. Šlo je za prebujo vsega naroda z zavesti samega sebe, k tistemu, da bi vsi Slovenci rekli kakor pravi naša pesem:" Slovenec sem, Slovenec sem! Tako je mati djala, ko me je pestovala; zatorej dobro vem: Slovenec sem"! Tu ima naše društvo največje zasluge. Njegovo prebujevalno delo se ni omejilo na mesta in večja naselja. Na svojih slavnih izletih je šlo tudi v manjše kraje, med kmečko ljudstvo, se z njim bratilo, ki je tako spoznalo, da mu mestjani niso nasproti, da se v njih pretaka ista kri, slovenska kri. Tako je društvo vzbujalo zavest narodne enote.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje