Julia Donaldson je priznan angleška avtorica otroških zgodb, ki pogosto sodeluje z ilustratorjem Axelom Schefflerjem. Najbolj znano je njuno sodelovanje po Zverjascu in njegovem nadaljevanju Zverjaščku, vendar sta skupaj ustvarila še marsikatero slikanico. Foto: Miha Fras
Julia Donaldson je priznan angleška avtorica otroških zgodb, ki pogosto sodeluje z ilustratorjem Axelom Schefflerjem. Najbolj znano je njuno sodelovanje po Zverjascu in njegovem nadaljevanju Zverjaščku, vendar sta skupaj ustvarila še marsikatero slikanico. Foto: Miha Fras
Zverjašček
Zverjašček je nadaljevanje Zverjasca, velike uspešnice Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je bila premierno uprizorjena aprila 2013. Obe slikanici je napisala angleška avtorica Julia Donaldson. Zverjasec (The Gruffalo, 1999) je pravi mednarodni založniški fenomen, saj je bil preveden v 50 jezikov, po vsem svetu pa so ga prodali v več kot štirih milijonih izvodov. Foto: Miha Fras
Zverjašček
Tako Zverjasec kot Zverjašček odpirata teme kot so strah, pogum domišljija in njena moč, stopinje v snegu, živali pozimi; poleg tega pa lutkovna predstava odpira tudi možnost pogovora na temo rim in literarnih del na odru. Foto: Miha Fras

Na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana bodo nocoj ob 18.00 premierno uprizorili lutkovno predstavo Zverjašček nastalo na podlagi slikanice angleške avtorice Julie Donaldson, ki jo je ilustriral Axel Scheffler. Gre za nadaljevanje Zverjasca istih avtorjev, ki so ga prav tako že uprizorili v Lutkovnem gledališču. Predstavo je režiral Jaka Ivanc, prevod in priredba besedila je delo Milana Dekleva, za likovno podobo je poskrbel Natan Esku, za glasbo Davor Hercog, dramaturgijo pa Andrej Jaklič. V predstavi nastopajo Gašper Malnar, Iztok Lužar, Martina Maurič Lazar in Jure Lajovic.

Mala miška se je v prvem delu (Zverjascu) odpravila v gozd, kjer pa je na njo prežalo kar nekaj požrešnih ust. In da ne bi končala v njih, si je izmislila prijatelja Zverjasca, za katerega pa se izkaže, da je prav tako požrešen kot ostali. In kdo pride cel iz tega srečanja? Miška seveda, Zverjasec pa zbeži neznano kam.

Tokrat nas zgodba popelje naprej in pojasni skrivnostno izginotje Zverjasca. Nič takega se mu ni zgodilo, le umaknil se je v svoj brlog. Tam pa ga čaka velika obveznost, očetovstvo in Zverjašček. In kot dobri oče mu razkrije vse nanj preteče nevarnosti, torej tudi zgodbo o svojem srečanju z veliko zlobno mišjo. Zverjašček pa jo hoče na vsak način preveriti, saj se mu v njej nekaj zdi čudno. Osamljen je, ker nima prijateljev, ima pa dovolj energije in želje po igri. Zato se, ko oče trdno zaspi, v viharni noči – "kar bila je skoraj že norost" - odpravi v gozd, da bi preveril, kaj je v očetovem pripovedovanju res in kaj ne.

Stvari pa se seveda zapletejo; Zverjašček sreča to zloglasno veliko zlobno miš in sam spozna kaj je res in kaj ne. Vse tisto kar se je sprva zdelo grozno, kmalu postane manj hudo, nazadnje pa celo – prijetno. Velika zlobna miš pa zgolj in samo še miška. Spet se potrdi, da ima strah velike oči, pa tudi, da je strah na zunaj velik, na notri pa ga nič ni. Zverjašček spozna, da se je o stvareh treba prepričati na lastne oči in da je premagati strah nekaj, za kar ni treba veliko. Le ščepec radovednosti, predvsem pa poguma. Kar pa je dovolj, da se iz največjega sovraštva lahko hitro razvije največje prijateljstvo.
Lejla Švabič