Na ogled so tudi risbe za številne njegove znane slike, kot je Svoboda vodi ljudstvo iz leta 1830. Foto: EPA
Na ogled so tudi risbe za številne njegove znane slike, kot je Svoboda vodi ljudstvo iz leta 1830. Foto: EPA
Delacroix
Razstava več kot 100 risb pokaže, kakšno vlogo je imelo risanje v umetnikovem ustvarjalnem procesu. Foto: Wikipedia
Umetnikov avtorportret iz leta 1832 Foto: Wikipedia

V New Yorku so na ogled postavili več kot sto risb, ki so bile pozneje osnove za večja dela. Razstava z naslovom Predanost risanju: Zbirka del Eugena Delacroixa Karen B. Cohen (dolgoletni podpornici se mora namreč muzej zahvaliti za pridobitev risb) želi pokazati, kakšno vlogo je imelo risanje v umetnikovem ustvarjalnem procesu ter kako je to oblikovalo njegov umetniški izraz.

Gre za zelo širok izbor skic in študij, od skicirk do akvarelov; nekatera so pripravljalna dela, spet druga Delacroixevo proučevanje starih mojstrov. Risba je bila pri Delacroixu pomemben del priprave na večje projekte. Na ta način je dodelal svoje ideje, preden jih je prelil na platno, steno ali v ilustracijo.

Med razstavljenimi deli izstopata skicirki – eno je polnil leta 1829 med potovanjem v Normandijo, druga pa je polna skic kostumov, ki jih beležil med predstavo Othello v Parizu leta 1855.

Od skice do končnega dela
Podobe nekaterih risb so obiskovalcem takoj prepoznavne, saj so bile študije za znana dela, kot so Svoboda vodi ljudstvo iz leta 1830, Pokol na otoku Hios (1824) in Maroški sultan s svojim spremstvom (1845). Tu so tudi risbe, ki se jim je posvečal med ustvarjanjem ilustracij za tragedijo Hamlet Williama Shakespeara, objavljeno leta 1843. Nekaj risb je povezanih s prvim naročilom, ki ga je prejel od francoske države – poslikava Palais Bourbon. Razstava del, ki se raztezajo čez 50 let umetnikovega ustvarjanja, pokaže, kako je Delacroix z risbo raziskoval in izpopolnjeval svoje ideje.

Delacroix se je rodil leta 1798 v kraju Saint-Maurice. Slikarstva se je učil pri Pierre-Narcissu Guerinu, na njegovo ustvarjanje pa so vplivali še Theodore Gericault, John Constable in Richard Parkes Bonington.

Velikan, ki je vplival na celo vrsto poznejših slikarjev
Leta 1822 je na pariškem Salonu razstavil sliko Dante in Vergil v peklu, ki označuje slikarjev premik od neoklasicizma proti romantičnemu slikarstvu. Njegove ekspresivne poteze in raziskovanje učinkov svetlobe na barvnost podobe so bile pomemben navdih impresionistom, njegova strast do eksotičnega pa simbolistom.

Med njegovimi najpomembnejšimi deli velja omeniti še Obglavljenje doža Marina Faliera in Sardanapalovo smrt. Z ilustracijami je opremil več del Shakespeara ter tudi Walterja Scotta in Johanna Wolfganga von Götheja.