Kultura
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 32 glasov Ocenite to novico!
Na razstavi je okrog 120 originalnih in rekonstruiranih del. Foto: Ny Carlsberg Glyptotek
Lev iz Loutrakija v Grčiji, kot ga poznamo danes (ok. 570-560 pr. n. š.)
Rekonstrukcija Bizantinske vladarice Ariadne iz leta 2008 ... Foto: Museo della Basilica di San Giovanni in Laterno
... in marmornati izvirnik, ki je nastal okrog leta 500 n.š. Foto: Museo della Basilica di San Giovanni in Laterno
Preprosto dekle ali boginja? Veliko se je dalo razbrati in barv oblačil. Foto: Stiftung Archäologie München

Zakaj smo barvno slepi, ko gre za antično umetnost?

Zatiskanje oči pred (barvito) resnico zibelke umetnosti
1. november 2014 ob 15:38,
zadnji poseg: 1. november 2014 ob 17:08
Köbenhavn - MMC RTV SLO

Klasično kiparstvo starih Rimljanov in Grkov danes neogibno povezujemo z asketsko, čisto lepoto belega marmorja - pa čeprav je relativno dobro znano, da so v antiki kipe barvali z močnimi, kričečimi odtenki.

Glipototeka Ny Carlsberg v Köbenhavnu trenutno (in še do začetka decembra) polikromijo obravnava na več kot samo teoretični ravni. Razstava Transformacije: Klasične skulpture v barvah skuša pokazati, da je bila "antika vse prej kot skeptična do barv" ter da je predstava o "belem marmorju v zibelki evropske umetnosti zgolj trdovraten mit". Danci so na ogled postavili okrog 120 eksponatov: polovica so originalni kipi, poleg njih pa njihove eksperimentalne rekonstrukcije v barvah.

Za novodobne rekonstrukcije je poskrbela mednarodna, interdisciplinarna raziskovalna skupina Copenhagen Polychromy Network (CPN), ki se ukvarja ravno z raziskovanjem polikromije v antični rimski in grški umetnosti. Vse skupaj se je začelo s podobno razstavo pred desetimi leti, a je tokratna zaradi napredka tehnologij še toliko bolj avtentična, poudarjajo organizatorji.

Panoga je še v povojih
"Raziskava antične skulpturne in arhitekturne polikromije je interdisciplinaren podvig, ki združuje družboslovne in naravoslovne vede. Tehnološki napredek v znanosti ima zato na naše področje naraščajoče velik vpliv," je za spletni portal Hyperallergic razložil kurator razstave Jan Stubbe Østergaard. "Primerov je veliko. Multispektralne podobe (MSI) postajajo pomemben način, kako identificirati pigmente; analiza izotopov nam pomaga pri določanju porekla pigmentov na osnovi svinca; tudi spektroskopske analize ponujajo vse bolj precizne informacije. Skupaj to pomeni, da se pred nami ponovno pojavlja vsak kompleksnost antične polikromije v prepletu s skulpturnimi formami. Ampak še vedno smo zelo na začetku."

Korenine zmote v renesansi
Mit o monokromatski antični umetnosti ima korenine v renesansi, obdobju, ko so našli ključne umetnine, kakršni sta Belvederski torzo in Laokoonova skupina. "Sklepali so, da sodijo v klasično antiko, in jih razumeli kot vzorčne primere. Da so bili beli, so sklepali preprosto zato, ker je večina barv skozi leta zbledela. Ni šlo torej za namerno zatajevanje, pač pa za napačno sklepanje majhne, vplivne, kultivirane druščine akademikov, katerih ugotovitve so se kodificirale in prenašale poznejšim generacijam."

Namerna represija podatkov pa je bila nemara v igri pri recepciji antične umetnosti v 20. stoletju: v 19. stoletju so postopoma ugotovili, da so bile antične skulpture večbarvne, a je bilo to "navzkriž z estetskimi, etičnimi in ideološkimi normami Evrope ali pa kar z evropsko identiteto." Akademiki resnico tako poznajo že več kot stoletje, a to vedenje nekako ni pronicalo do širokih množic.

Na "novo" estetiko se je težko navaditi
In morda bo tudi še trajalo, preden se na idejo navadimo: "popravljene" rekonstrukcije kipov se večini gledalcev zdijo kičaste, karikirano pobarvane in vpadljive. Zdi se, kot da barva kipom jemlje dih brezčasnosti in jih usidra v specifičen zgodovinski kontekst.

Barve so dopolnjevale zgodbe
"Vloga barve v antičnem kiparstvu je bila ključna," opozarja Østergaard. "Odločilna je za vizualno estetiko kipa, očitno, pa tudi za berljivost narative - od tega, da so na kip vrisani paščki sandal in uzde konjev, do tega, da je po nogi ranjene Amazonke mezela kri, in tega, da barva pomaga identificirati portretiranca: arhaična kore (stoječa oblečena ženska figura) v peplosu denimo najbrž ni bila mlado dekle (kore), ampak boginja, kar se je iz njenih oblačil razbralo samo zaradi poslikav."

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
Macja taca
# 01.11.2014 ob 18:04
Res sem presenečena. Zanimiv članek.

Res, kot bi jim barve jemale večnost, a po drugi strani so kipi manj ''arhetipski'', dobijo močen oseben pečat, pečat časa, kraja, dogajanja. Lev ima čisto svojsko barvno podobo, a zelo smiselno. Zanimivo.

Zame je to res presenečenje.
povzetek
# 01.11.2014 ob 17:39
Barve na polihromiranih kipih iz antike, oz. od kadarkoli, so pomembne predvsem zaradi ikonografije in ne zgolj iz preprostega vizualnega učinka. No, temu danes tudi v marketinških podobah ne ubežimo, čeprav je ikonografija v tem primeru omejena bolj na psihološki učinek. Poleg antičnih kipov se prepogosto pozablja tudi na srednjeveške kipe in fasade cerkva, ki so tudi bili dosledno pobarvani.
STRIKE
# 01.11.2014 ob 18:45
Presenečenje, ampak prijetno!

Lepi so!
gasperl
# 02.11.2014 ob 08:26
Javorovina: Nehajmo že s tem srednjim vekom, Regine Pernoud
Nori znanstvenik
# 01.11.2014 ob 23:27
Tudi zame barve same po sebi niso presenečenje, nisem pa si mislil, da bo tako kmalu, če sploh kdaj na voljo tehnologija za zaneslijivo identifikacijo nekdanjih poslikav. Skoraj da me še bolj zanima polikromija na objektih iz "mračnega" srednejga veka, ker tega okoli nas še vedno dosti stoji, pa imamo povsem zgrešene poglede na to kakšno je nekdaj bilo. Tudi celoten pogled na srednji vek imamo najverjetneje blazno izkrivljen tudi zaradi stereotipov, ki so nastajali v obdobju verskih vojn. Takrat je ena stran vse kar je bilo "starega" poskušala prikazati kot "mračno" in je pri tem uspela, druga stran pa je za naše oči to na nek način celo podprla s prikazovanjem celotnega obobja v luči lažne čistosti in svetosti. Zna bit, da je bilo obdobje v resnici čisto veselo in seveda pisano:-)
jackm8
# 02.11.2014 ob 00:16
Ne bi rekel, da ravno zato, ker sem navajen na marmornate podobe, samo meni tule prikazane preslikave ne zgledajo prav nič lepo. Kot, da restavratorji ne bi imeli občutka za barve. Na drugi strani, pa mi prav dopade, eden redkih primerkov, katerega se še drži originalna barva.

Glava iz Herculaneuma:
Lora
# 06.11.2014 ob 12:40
Lev je pa fantastičen!
fafaron
# 02.11.2014 ob 15:06
Končno padec še ene neresnice.

Barve so zakon!
ZeK
# 02.11.2014 ob 09:28
jackm8

ta originalna barva je že skoraj povsem "zbledela". tudi ta kip je bil, ko je bil narejen, pobarvan "kričeče".
Javorovina
# 01.11.2014 ob 20:54
Presenečenje ravno ni, prijetno tudi ni. (: Pa osebno so mi take barve malo disturbing (oz. nisem navajena na "novo estetiko"). Se pa strinjam s "povzetek", da se (tudi) pri srednjem veku pozablja, da je bilo vse pisano. Obstaja tudi neka knjiga "Nehajmo že s tem temačnim srednjim vekom" ali nekaj takega (nisem je sicer brala), ampak temačnost (mračnost) se nanaša bolj na stereotipe o takratni mentaliteti.
Kazalo