Vloga Giselle velja za eno najbolj iskanih plesnih likov klasičnega baleta, ne le zaradi plesne virtuoznosti in sproščene lahkotnosti glasbe, ampak tudi zaradi igralskih izzivov, vrednih vsake primabalerine. Prvo koreografijo sta na libreto Jules-Henrija Vernoyja in Théophila Gautierja ustvarila Jean Coralli in Jules Perrot, pozneje pa jo je predelal še véliki mojster romantičnega baleta Marius Petipa. Foto: SNG Maribor
Vloga Giselle velja za eno najbolj iskanih plesnih likov klasičnega baleta, ne le zaradi plesne virtuoznosti in sproščene lahkotnosti glasbe, ampak tudi zaradi igralskih izzivov, vrednih vsake primabalerine. Prvo koreografijo sta na libreto Jules-Henrija Vernoyja in Théophila Gautierja ustvarila Jean Coralli in Jules Perrot, pozneje pa jo je predelal še véliki mojster romantičnega baleta Marius Petipa. Foto: SNG Maribor
Umetniški direktor Baleta Edward Clug je prepričan, da bo predstava postala del mariborskega železnega repertoarja. Po njegovih besedah je Giselle eno najlepših in najzahtevnejših klasičnih baletnih del. Nazadnje je bila Giselle na programu SNG Maribor leta 1999. Giselle je najboljši mogoč razlog za obisk gledališča, saj ponuja drugačen, nerealen svet, ki vsakogar prevzame, poudarja Clug. Foto: SNG Maribor

Delo so na piedestal nesmrtnosti povzdignili glasba, kostumi, eterični ples in zgodba o nesmrtni ljubezni, za katero sta libretista Jules-Henri Vernoy de Saint-Georges in Théophile Gautier našla navdih v eni izmed pesmi Heinricha Heineja. Ganljiva ljubezenska tragedija, znana po dramatičnih vlogah ter skrivnostnem vzdušju, govori o nedolžnosti, izdajstvu, blaznosti in odrešujoči moči nesebične ljubezni.

Vloga Giselle velja za eno najbolj iskanih plesnih likov klasičnega baleta, ne le zaradi plesne virtuoznosti in sproščene lahkotnosti glasbe, ampak tudi zaradi igralskih izzivov, vrednih vsake primabalerine. Prvo koreografijo sta na libreto Jules-Henrija Vernoyja in Théophila Gautierja ustvarila Jean Coralli in Jules Perrot, pozneje pa jo je predelal še véliki mojster romantičnega baleta Marius Petipa.

Usoda neuresničene ljubezni
Zgodba baleta, ki črpa navdih v eni izmed Heinejevih pesmi, pripoveduje o tragični usodi dekleta, ki se ji je zaradi prevare v ljubezni zmešalo, nato pa ji je odpovedalo srce. Legenda pripoveduje, da je zaradi svojega veselja do plesa, predvsem pa zaradi tega, ker je umrla kot neporočena devica, postala ena izmed vil, ki s plesom do smrti utrudijo svoje nesojene ljubimce.

Giselle, preprosto kmečko dekle, se brezglavo zaljubi v plemiča Albrechta, ki jo zapelje, čeprav je obljubljen drugi. Ob Albrechtovi prevari Giselle strtega srca in pomračenega uma ne najde druge rešitve, kot da si vzame življenje. Pridruži se dušam mladih deklet, neuslišanih v svojih velikih ljubeznih. V maščevalnem duhu plešejo po gozdu in prežijo na mlade fante, ki so jih prizadeli.

Srednji vek in vilinski svet
Bajeslovni svet vil, ki se očarljivo dopolnjuje z idilo srednjeveškega podeželja – k temu velja dodati še pravljično scenografijo Juana Guillerma Nove in razkošne kostume v kreaciji Luce Dall’ Alpija –, bodo plesalci mariborskega Baleta poustvarili v koreografiji Rafaela Avnikjana, katerega koreografijo, ki sledi perfekcionistični estetiki klasičnega baleta in Petipajevi tradiciji, smo lahko pri nas že občudovali v baletni predstavi Bajadera, in pod glasbenim vodstvom izkušene angleške dirigentke Alice Farnham, ki je januarja letos požela izvrstne kritike prav z baletno predstavo Giselle v produkciji Kraljevega danskega baleta.

Na nocojšnji premieri v Veliki dvorani SNG Maribor ob 19.30 bodo v glavnih vlogah nastopili Alenka Ribič Laufer, Anton Bogov, Sergiu Moga in Galina Čajka.