Na dan, ki ga na pobudo nacionalnega odbora mednarodne zveze lutkarjev UNIMA od leta 2002 vsako leto praznujejo lutkarji po vsem svetu, so številna lutkovna gledališča po Sloveniji pripravila brezplačne oglede predstav.

Na gradu vladajo lutke
Najobsežnejši program v Ljubljani je pripravil Mini teater, ki je na Ljubljanskem gradu uprizoril izvirno virtualno predstavo Palčica režiserja Roberta Waltla, kasneje pa je sledila še predstava za odrasle Puškin – Male tragedije v režiji Alekseja Leljavskega. S tem pa program na Ljubljanskem gradu še ni bil pri koncu. "Svojih pet minut" so dobili tudi študenti ljubljanske Pedagoške fakultete, ki so pod mentorstvom Edija Majarona pripravili zanimiv program.

V slovenski prestolnici so dan lutk in lutkarjev zaznamovali še v Ljubljanskem lutkovnem gledališču, kjer je v režiji Barbare Hieng Samobor zaživela igrica Tacamuca. Bolj "tradicionalen" program pa je bil na sporedu v gledališču Glej, kjer je bila na sporedu ena najbolj legendarnih pravljic - Sneguljčica. Lutke so zavzele tudi Vodnikovo domačijo, kjer je gledališče Lutke Zajec uprizorilo več lutkovnih predstav in delavnic.

Finsko-slovenska koprodukcija
Lutkovno gledališče Maribor se je praznika lutk spomnilo z organizacijo medobčinskega srečanja otroških in mladinskih lutkovnih skupin. Zanimiv program so napovedali na Loškem odru, kjer je zaživela produkcija slovensko-finskega gledališča Teatteri Tunteepalo Zvite zgodbe in TV Volk, kranjski kulturni center Krice Krace pa je pripravil predstavo za odrasle Soba režiserke Petre Stare, ki je poskrbela tudi za animacijo.

Odločitev o svetovnem prazniku lutkarjev je padla na 18. kongresu UNIME leta 2000 v nemškem mestu Magdeburg, ko so lutkarji z vseh vetrov za svoj praznik izbrali prvi pomladni dan. Glavne zasluge za to, da tudi slovenski lutkarji zadnja leta ne pozabijo opomniti Slovencev na svoje delo, ima Robert Waltl, generalni sekretar nacionalnega odbora UNIME.

Poslanstvo lutk v krutem svetu
Čast napisati poslanico ob svetovnem dnevu lutk je letos pripadla Michaelu Meschkeju, priznanemu nemškemu lutkarju, ki je kot predsednik UNIME med letoma 1976 in 1988 pomagal oblikovati "mednarodno lutkarsko sceno". Čeprav se zdi, da je svet lutk tako zelo daleč od krutega sveta političnih peripetij in vojnih grozot, se je Meschke v svoji poslanici navezal ravno na odnos med umetnostjo in območjem, kjer vlada realna politika. Meschke si ne dela iluzij, da lahko lutkar "odreši" smeh. Lahko prikliče smeh na obraz sirot, ki jim je vojna ali naravna katastrofa odnesla starše in domove. A ta smeh na žalost izvabi predvsem dejstvo, da je lutka tako zelo nemočna.

Včasih je bilo drugače. Lutkarji so verjeli v svoje "veliko" poslanstvo, danes so lahko srečni, če s svojim poklicem sploh lahko preživijo. A kljub resnobnemu tonu, ki prežema Meschkejevo poslanico, ki jo je lutkar pisal po odhodu iz kraja Banda Ače, kjer je bivališča že tako revnih prebivalcev razdejal uničujoč morski val, Meschke "prepoveduje vdajo": "Naj naše lutke plešejo, ker je to tisto, kar znamo početi, ker imamo to prednost, da to lahko počnemo, kar nam je najljubše, predvsem pa zato, ker so in bodo naša nagrada čustva, ki jih vzbudimo v mnogih srcih."