Foto:
Foto:
Prizor iz zadnje Potočanove predstave Nekje vmes.

Temelj predstave Hitra zgodba, ki sta jo plesalca premierno uprizorila v Cankarjevem domu, je ugotovitev, da med hitrostjo gibanja, spominom in pozabo obstaja povezava. V duetu so gledalci tako lahko spremljali enega plesalca, ki se spominja, in drugega, ki pozablja, in ju primerjali.

Gibanjski enačbi
Kdor pozorno opazuje sebe in mimoidoče, je že lahko videl, da se človeku, ki globoko premišljuje, pa se nečesa ne more spomniti, upočasni korak. Prav nasprotno pa nekdo, ki skuša nekaj pozabiti, začne hoditi hitreje. Gibanje so ustvarjalci združili v gibanjski matematični enačbi, ki pravita, da je stopnja počasnosti v premem sorazmerju z močjo spomina, stopnja hitrosti pa v premem sorazmerju z močjo pozabe. Enačbi sta Peršinova in Potočan preverjala v ponedeljek, nato pa še na ponovitvi 13. oktobra, prav tako ob 19.30.

Pri preverjanju enačb bodo sodelovali tudi:
Pri nastajanju predstave so poleg plesalcev sodelovali med drugim še scenograf Vadim Fiškin in kostumograf Alan Hranitelj, medtem ko je glasba plod dela Saša Kalana in Boža, za oblikovanje luči pa je poskrbel Miran Šušteršič. Izvršna producentka projekta je Mojca Jug, produkcijo pa sta omogočila ljubljanski zavod Bunker in Cankarjev dom.