Oder
(1)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 4 glasov Ocenite to novico!
Kamišibaj
Kamišibaj (dobesedno: papirnata drama) je način pripovedovanja zgodb, ki se je v 12. stoletju rodil v japonskih budističnih templjih; menihi so s pomočjo slik podajali moralne nauke in zgodbe pretežno nepismenemu občinstvu. Foto: EPA
       Kamišibaj je tako široka zvrst, ki poleg čistega umetniškega izraza nudi tudi odlično priložnost za graditev komunikacijskih mostov med vzgojo in izobraževanjem ter umetnostjo.       
 Mojca Jan Zoran
Kamišibaj v Tokiu
Majhen lesen oder, ki se pred občinstvom (ritualno) odpre kot malo večja ovojnica in v katerega so vložene slike - zgodba je obvezen in "zaščitni znak" kamišibaja. Foto: AP

Dodaj v

Kako blizu je Slovencem japonsko izročilo kamišibaja?

Japonsko umetnost kamišibaja obujata simpozij in maraton kamišibaja
10. maj 2018 ob 20:55
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Še do konca tega tedna različne prireditve po Sloveniji obujajo kamišibaj, tradicionalno japonsko umetniško obliko pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru. Na Slovenskem gledališkem inštitutu še do sobote poteka mednarodni simpozij.

Kamišibaj je gledališko pripovedovanje zgodbe ob slikah na malem odru. Že ime nam pove, da gre za japonsko gledališko obliko: kami pomeni japonsko papir in šibaj gledališče, drama. Slike so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec, kamišibajkar, ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Na papirnatih ali svilenih svitkih Japonci to počno že od 12. stoletja naprej.

Mednarodni simpozij Umetnost kamišibaja: Beseda podobe in podoba besede je glavni projekt Slovenskega gledališkega inštituta v letu evropske kulturne dediščine, kajti prepričani so, da ta japonska umetniška oblika nudi odlično izhodišče za dialog med različnimi kulturami ter različne strokovne in umetniške izzive.

Kamišibaj je v Sloveniji navzoč od leta 2013 in je v zadnjih letih prerasel v kulturno gibanje. Postal je alternativa prevladujočim digitaliziranim medijem in pomemben pedagoški pripomoček. "Kamišibaj je tako široka zvrst, ki poleg čistega umetniškega izraza nudi tudi odlično priložnost za graditev komunikacijskih mostov med vzgojo in izobraževanjem ter umetnostjo," je poudarila direktorica inštituta Mojca Jan Zoran.

Simpozij je razdeljen v štiri vsebinske sklope. Četrtek je bil posvečen umetnosti kamišibaja, v petek se bodo pogovarjali o kamišibaju in njegovih možnostih pri osebni rasti, v pedagogiki, socialni intervenciji in v terapiji, v soboto pa bodo razpravljali o kamišibaju kot komunikaciji in kamišibaju kot srečanju kultur.

Sodelovalo bo 30 govornikov, od tega 12 iz Slovenije. Na obisk prihaja tudi 11-članska delegacija iz mednarodne zveze kamišibaja na Japonskem - Ikaja. Med izpostavljenimi gosti so predstavnica Ikaje Kyoko Sakai, ki ji je po četrtkovem odprtju pripadlo uvodno predavanje, ter Tara M. McGowan in Umberto Giovannini.

Piran, slovenska zibelka kamišibaja
Večerni program simpozija bodo med drugim dopolnile nočne predstave za odrasle in mednarodna revija v slogu kašimbaja. V nedeljo pa bodo goste, kot je ob tem poudaril vsebinski vodja simpozija in eden izmed začetnikov kamišibaja v Sloveniji Igor Cvetko, popeljali po Sloveniji. Med drugim se bodo ustavili v Hrastovljah, Piranu, kjer je bil kamišibaj v Sloveniji rojen, Štanjelu in Postojni.

Mednarodni simpozij organizirajo Slogi, Društvo Zapik in Društvo kamišibaj Slovenije v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem, Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, Oddelkom za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in japonskim veleposlaništvom v Sloveniji.

Avgusta nadaljujemo v Štanjelu
V sredo, dan pred začetkom simpozija, je na pobudo Društva kamišibaj Slovenije od polnoči do polnoči potekal vseslovenski maraton kamišibaja Zaigraj kamišibaj! Majskim dogodkom v znamenju kamišibaja bo avgusta sledil 6. festival kamišibaj gledališča, ki pa se bo tokrat iz Pirana preselil v Štanjel. Organizacijo je od Društva Zapik prevzelo Društvo kamišibaj Slovenije.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
Mirko Tipka
# 11.05.2018 ob 11:12
Žal gre za malo staro pripovedovanje zgodb, ko otroci še niso gledali televizije, ko ni obstajal internet, youtube, računalniki, pametni telefoni...

Danes otroci raje doma na toplem pred ekranom gledajo interaktivne risanke, kot sedijo na ulici in poslušajo pripovedovalca zgodbe, ki jim kaže slike.
Kazalo