Na odru Male drame bo nocoj premierno zaživela krstna uprizoritev igre Zastave - Mož - Slepota; po treh igrah Vitomila Zupana jo je priredil in na oder postavil Mare Bulc. Izbrane igre povezujeta individualizem in uporništvo glavnih junakov ter njihovo ukvarjanje z umetnostjo.

V predstavi so združene igre Atentator in kralj, Črvi ter Bele rakete lete na Amsterdam, vse tri pa tematizirajo obdobje 60. ali 70. let prejšnjega stoletja.

Kot je pojasnil ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igor Samobor, so se za uprizoritev Zupanovih iger odločili z željo, ponovno pregledati njegovo ustvarjanje za gledališče, ki je bilo ob obravnavanju njegovega raznolikega opusa vedno na stranskem tiru. Predvsem pa ga je zanimalo, kako Zupanove drame bere in razume mlad človek.

Avtobiografski elementi, prepleteni s fikcijo
Bulca je odločilno pritegnil motiv igre v Atentatorju in kralju. Predstava se mu v svoji končni obliki zdi kot kolaž, v katerem se realnost oseb iz 60. ali 70. let preteklega stoletja meša s fikcijo, kar korespondira s tem, kako danes beremo Zupana. Vedno ga namreč beremo tako, da v delih iščemo drobce, ki jih je razsejal v besedilu, v katerih je on sam. Mešanica avtobiografskega in fikcije v Zupanovih delih je večna zgodba pri obravnavanju Zupana, je prepričan Bulc.

Bulc je tako združil tri žanrsko raznolike igre: Atentator in kralj je televizijska igra, Črvi je radijska igra, ki je bila pozneje prirejena za gledališče, Bele rakete lete na Amsterdam pa je gledališka igra. Zupanu sta televizijski in radijski okvir omogočila dramaturgijo, zaradi katere se igre danes berejo kot izrazito sodobne, je opazila dramaturginja Darja Dominkuš.

Atentator in kralj se ukvarja z naravo oblasti in njenim odnosom do vseh, ki so ji podrejeni. Vodilna misel je, da človek mora imeti svojo identiteto. Bistvo igre Črvi je soočenje dveh svetov - sveta elite in mlade generacije, ki v prvem svetu ne more živeti. V igri Bele rakete lete na Amsterdam pa se problematika premakne na polje psihologije. Govori o intelektualcu, ki živi popolnoma odtujeno življenje; skuša si ga popestriti z alkoholom, kar na koncu privede do tragedije.

Navdih polnočnega vina?
Naslov predstave je sestavljen iz naslovov treh Zupanovih pesmi. Te je Bulc, kot pojasnjuje v gledališkem listu, izbral iz Zupanove pesniške zbirke Polnočno vino. "Iskal sem take, ki so se (zame) povezovale s tremi dialoškimi besedili, ki sem se jih odločil postaviti na oder ... Našel sem tri dialoško-poetične pare in jih mislil kot celoto."

V predstavi igrajo Klemen Janežič, Rok Vihar, Tina Vrbnjak, Saša Pavček, Bojan Emeršič, Boris Mihalj, Uroš Fürst, Alojz Svete, Maša Derganc in Jurij Zrnec. Scenograf je Damir Leventič, kostumografa Urška Draž in Tomaž Draž, glasbo podpisuje Boštjan Narat. Prizadeval si je ustvariti glasbo, ki bi "bila všeč takšnemu Vitomilu Zupanu, kot ga pozna že od gimnazijskih let dalje".