Ob razrešitvi Iva Bana je mesto v. d. direktorja SNG Drame Ljubljana prevzel Peter Sotošek Štular. Mesto umetniškega vodje ljubljanske Drame je z novo gledališko sezono prevzel gledališki režiser Eduard Miler. Foto: MMC RTV SLO
Ob razrešitvi Iva Bana je mesto v. d. direktorja SNG Drame Ljubljana prevzel Peter Sotošek Štular. Mesto umetniškega vodje ljubljanske Drame je z novo gledališko sezono prevzel gledališki režiser Eduard Miler. Foto: MMC RTV SLO
Odprtje prenovljene opere je bil težko pričakovan dogodek. Prenova, ki se je začela oktobra 2006, je državo stala 43 milijonov evrov. Po prvotnih načrtih bi morala biti končana do leta 2008, a se je zaradi številnih zapletov zavlekla. Operna hiša ima zdaj nov prizidek za vadbene in upravne prostore, obnovljen oder ter avditorij. Foto: MMC RTV SLO

Živahno dogajanje na področju scenskih umetnosti se dogajajo tako na odru kot za (in nad) njim. Osrednje nacionalno gledališče je direktorja zamenjalo na podlagi odločbe o razrešitvi, ki jo je izdala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca. Iva Bana je zaradi zlorabe položaja po razrešitvi kot v. d. ravnatelja nadomestil Peter Sotošek Štular, pravnik, ki z izjemo krajše asistence direktorici Slovenskega mladinskega gledališča ni imel gledaliških referenc. S prvim avgustovskim dnem je ljubljanska Drama dobila še umetniškega vodjo. Položaj, ki je bil pred tem združen z direktorskim, je z novo gledališko sezono prevzel režiser Eduard Miler.
Težave z umetniškim vodstvom so odmevale tudi iz Kranja. Čeprav je novica, da bo direktorica Prešernovega gledališča Kranj s prvim februarjem 2011 (ko naj bi mandat potekel Borutu Veselku) postala Ivana Djilas, v javnost prišla že več kot pol leta pred nastopom položaja, se je postopek zaradi "formalnih pomanjkljivosti sklepa" zakompliciral. V ozadju naj bi bilo še marsikaj drugega, mestni svet pa je po rasističnih izjavah, da naj bo direktor njihovega gledališča Kranjčan, doživel precej obsodb. Kljub vsemu je mestnemu svetu uspelo razveljaviti razpis, Djilasova pa ni želela znova kandidirati. V težavnih pogojih dela je nova direktorica postala Mirjam Drnovšček, ki je pred tem v gledališču delala kot vodja trženja.
Vodstvene težave je letos razrešilo tudi Slovensko stalno gledališče Trst. Po krizi, v kateri se je znašlo zaradi hude finančne stiske leta 2009, je SSG Trst sprejel nov statut ustanove in dobil novo vodstvo. Upravni svet gledališča se je odločil za timsko umetniško vodenje gledališča in za nove umetniške vodje gledališča imenoval režiserje Borisa Kobala, Sergeja Verča in Jašo Jamnika.
Veliko se je govorilo in pisalo tudi o ljubljanski Operi, ki je proti koncu leta po petih letih le odprla vrata prenovljene stavbe. Ustanovljen je bil tudi Center za sodobni ples, ki naj bi pripomogel k urejanju pogojev in infrastrukture, izobraževanju, dokumentiranju in arhiviranju ter promoviranju praks sodobne plesne umetnosti, a so že njegovo ustanovitev spremljali aktualni konflikti ob menjavi ministrice, Center pa do danes še ni zaživel s svojo dejavnostjo. Novo pridobitev je marca dobil še SNG Nova Gorica; z uprizoritvijo Jesihovih Grenkih sadežev pravice v režiji Andreja Jusa so odprli nov mali oder.






























Janja Majzelj, igralka Slovenskega mladinskega gledališča, je na letošnji 64. podelitvi največjih slovenskih priznanj na področju umetnosti in kulture prejela nagrado Prešernovega sklada za vloge Augustine Phillips v uprizoritvi Za prgišče Šekspirja, C v Sli (Crave), Marusje v Vampirju, Sestre Alme v Personi in za avtorski projekt Krizantema na klavirju. V pogovoru za MMC je ob prejemu nagrade povedala, da je v zadnjih dveh letih doživela »niz projektov, kjer je bila vedno prisotna ustvarjalna atmosfera«. »To je velika redkost, sploh za tako dolgo obdobje. Nimam pojma, zakaj in kako se to zgodi, imam namreč izkušnje tudi z dolgimi obdobji teme, ko nič ne sede na pravo mesto. Enostavno sem bila tokrat zasedena v projektih, s katerimi sem imela veliko veselje in družbo ustvarjalnih, navdihujočih ljudi, ki so odkrivali, kot bi odkrivali na novo. Bile so dobre teme, teksti, izzivi, odkritja.« Foto Žiga Koritnik
Konec februarja je potekala 5. Gibanica, bienalna slovenska sodobnoplesna platforma. Letošnja Gibanica se je osredotočila na predstavitev slovenske sodobnoplesne produkcije tujim programerjem, predstavitev sodobnega plesa domačemu občinstvu, popularizacijo sodobnega plesa in odpiranje prostora za strukturne rešitve za izboljšanje pogojev dela v polju sodobnega plesa. V okviru tako zastavljenih ciljev so organizirali tudi posvet o institucionalizaciji sodobnega plesa na ministrstvu za kulturo in posvet o mreži sodobnega plesa, ki naj bi vzpostavila gostovalno mrežo ter poskrbela za decentralizacijo slovenskega sodobnega plesa. Prav v tem duhu so prihodnjo Gibanico napovedali kot potujočo plesno karavano. Letošnja Gibanica je sicer predstavila najvidnejše plesne dosežke zadnjih dveh let, ki so dokazali, da je domača plesna scena raznovrstna in vitalna. Občinstvo je za najboljšo predstavo s povprečno oceno 4,6 izglasovalo DUET 012 Rosane Hribar in Gregorja Luštka v produkciji Plesnega Teatra Ljubljana, plesni duet, kjer po uvodnem plesnem filmu Rosana in Gregor skozi ples spregovorita o njuni skupni umetniški in intimni zgodbi. Foto: Miha Fras
V februarju in marcu v Celju domuje smeh. Dvajseti Dnevi komedije Celje so za žlahtno komedijo razglasili predstavo Ernsta Lubitscha Ko sem bil mrtev v režiji Diega de Bree ter izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, za žlahtnega režiserja pa Diega de Breo za isto predstavo. Nema predstava po predlogi istoimenske burleske slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha uporablja skoraj pozabljen način igre z začetka 20. stoletja, zapomnimo pa si jo lahko tudi po izvrstnih igralskih kreacijah in natančnem režijskem pogledu. Občinstvo je med predstavami najbolje ocenilo (4,7162) predstavo Tamare Matevc in Borisa Kobala Poslednji termina(l)tor v režiji Sama M. Strelca ter izvedbi Gledališča Koper. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
Žlahtna komedijantka Dni komedije 2011 je postala Silva Čušin za vlogo Mare Rodman Korošec (upokojene funkcionarke, Veronikine babice) v predstavi Ponudba in povpraševanje v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, ki je prepričala z zahtevno vlogo ženske z razcepljeno osebnostjo. Naziv žlahtnega komedijanta si je prislužil Gregor Čušin (na fotografiji) za vlogo Harpagona v Molièrovem Skopuhu v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Vlogo skopuha je izdelal z dlakocepsko natančnostjo in jo prepričljivo izpeljal čez celotno predstavo, pri tem pa izkazal izredno igralsko tenkočutnost in občutek za pravo mero, navdušil pa tudi z lahkotno in naravno izreko zahtevnega Molièrovega jezika. Foto: Barbara Čeferin/MGL
Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je odličje Marije, priznanje za življenjsko delo, podelilo dramski igralki Marinki Štern (na fotografiji v predstavi Malfi), ki že od sedemdesetih let ustvarja v Slovenskem mladinskem gledališču. Ob podelitvi so zapisali, da je Šternova sodelovala pri vrsti konstitutivnih in legendarnih predstav, ki so vzpostavile ime in sloves Slovenskega mladinskega gledališča kot mednarodno priznanega ustvarjalnega laboratorija, ter v več kot tridesetih letih delovanja odigrala številne in raznovrstne vloge. Priznanje za igralske dosežke v letu 2010 pa je ZDUS podelil igralcu Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Kristijanu Gučku in igralki Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Maji Blagovič. Foto: Miha Fras/SMG
Priznanje veliki bršljanov venec je ZDUS podelil Alji Predan za življenjsko delo na področju teoretične in praktične dramaturgije, za prevajalsko in uredniško delo ter za uspešno delo pri Festivalu Borštnikovo srečanje. Alja Predan je kot umetniška direktorica festivala sodelovala pri prenovi festivala v želji, da se odpre tudi mednarodnemu prostoru. Pod njenim vodstvom je festival uredil svoje pravne temelje, ob bok slovenski produkciji je postavila mednarodne uprizoritve, natančno profilirala posamezne programske sklope ter uvedla »showcase«, na katerem so tujim gostom predstavljene slovenske gledališke produkcije. Priznanje bršljanov venec 2010 je prejel Alen Jelen za gledališko režijo uprizoritve Družba na poti v izvedbi Gledališča ŠKUC in Mestnega gledališča ljubljanskega, za uspešno desetletno umetniško vodenje gledališča ŠKUC ter za radijske režije v letu 2010. Foto: Damjan Švarc
Na 41. tednu slovenske drame, ki je potekal od 23. marca do 6. aprila v Prešernovem gledališču Kranj, je slavila uprizoritev Hlapci/Komentirana izdaja v režiji Matjaža Bergerja ter izvedbi Anton Podbevšek Teatra Novo mesto in Prešernovega gledališča Kranj. Dialog med Cankarjevi Hlapci in filozofskimi mislimi Blaise Pascala, Étienna de la Boétieja, G. W. F. Hegla in Louisa Althusserja, skozi katerega se v intenzivno spektakelskem učinku, natančno izdelanem likovnem izrazu ter izjemni disciplini celotnega igralskega ansambla razpira delovanje ideologije, kot je zapisala žirija, je prejel Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po izboru mednarodne strokovne žirije in tudi nagrado občinstva z oceno 4,79. Foto: PGK
Med štirimi nominiranimi dramskimi besedili za Grumovo nagrado (Matjaž Zupančič: Shocking Shopping, Vinko Möderndorfer: Vaje za tesnobo, Vinko Möderndorfer: Spalnica ali Sveti Jurij ubija zmaja in Ivo Svetina: Stolp), ki so jih bralno uprizorili na festivalu Preglej na glas, so na Tednu slovenske drame (TSD) Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo podelili besedilu Shocking Shopping. V tem Zupančič pripoveduje o malem človeku Jožefu Kotniku, ki ga posrka absurdnost trgovskega sistema, pa čeprav je prišel le po štruco kruha in pol piščanca. Grün-Filipičevo priznanje pa je žirija podelila dramaturginji in teoretičarki Edi Čufer za prispevek h knjigi Kronotopografije plesa: Dve razpravi, kjer teoretsko in zgodovinsko obravnava razmerje med plesom in pisavo, med telesno prakso in težnjo, ki bi tej praksi zagotovil spominsko stalnico. Foto: RTV SLO
17. izdaja festivala Exodos je bila letos plasirana v prenovljeni podobi. Direktorica festivala Nataša Zavolovšek je k sodelovanju povabila belgijskega vsestranskega ustvarjalca Jana Fabra, ki je prevzel kuratorstvo festivala. Svoj izbor predstav je osredinil okrog osrednje teme fizičnega, erotičnega in duhovnega telesa. V okviru festivala je bilo predstavljeno tudi Fabrovo delo. V predstavi Prometej, pokrajina 2 (na fotografiji) se je Fabre spraševal, kaj je človeštvo storilo s čarobno močjo ognja in kdo so sodobni Prometeji. V Mestni galeriji se je Fabre na razstavi Izposojeni čas predstavil z risbami, zapisi, fotografijami in videoposnetki predstav. V Galeriji 001 je z instalacijo Umbraculum iz neštetih skarabejev prevpraševal zanj značilne teme smrti, življenja in minljivosti, v galeriji Vžigalica pa predstavil instalaciji Karneval mrtvih pouličnih psov in Katakombe mrtvih pouličnih psov. Foto: Nada Žgank
Na Exodosu je gostovala tudi uprizoritev Vznemirljivost vsega tega Tima Etchellsa in njegove skupine Forced Entartainment, v kateri so uprizorili nenavadno zabavo malih zgodb in vsakdanjega nesmisla, ki je s svojo brezpomenskostjo popolnoma odkrit in igriv, gledalca pa vabi v skupno prisotnost. Etchells je ob koncu festivala tudi prevzel štafeto - naslednji Exodos 2013 bo nastal v njegovem izboru. Foto: Exodos
V sklopu festivala Exodos je v Ljubljani gostovala tudi Balkanska plesna platforma (BPP), ki povezuje sedem partnerjev iz Slovenije, Grčije, Makedonije, Bolgarije, Romunije in Turčije. Bienalna potujoča platforma vsakič gostuje v drugi državi in ponuja priložnost predstavitve večinoma mladim plesalcem: Med osemnajstimi predstavami, ki so jih izbrali Fabre in partnerji platforme, smo lahko videli tudi slovenske ustvarjalce in produkcije Marka Mandića, Kristiana Al Droubija (oba s projektom v produkciji Vie Negative), Matjaža Fariča s predstavo Srh, predstavo Snježane Premuš Zgodbe o telesu MOVE-AS, Mateje Bučar Bila bi palma in Matije Ferlina Sad Sam/Almost 6. S predstavo Supergabriela se je predstavil tudi Cosmin Manolescu, soustanovitelj BPP-ja, ki je Supergabrielo posvetil umrli ženi Gabrieli Tudor, kulturni menedžerki s številnimi zaslugami pri vzpostavljanju infrastrukture za sodobni ples v Romuniji.
Letošnji festival Pleskavica je v prevpraševanju smisla festivalov, ki ustvarjalce in obiskovalce žene v kapitalistično potrošnjo neštetih predstav, zasnoval koncept festivala defestivalizacija = refestivalizacija, ki v program ni uvrstil določenih predstav, ampak je ustvarjalcem in obiskovalcev zagotavljal prostor in čas srečanja. Organizatorji so pripravili posamezne module, dogajanje pa je bilo znotraj okvira prepuščeno samoorganizaciji udeležencev, ki so na Ples-kavici plesali, ustvarjali, predstavljali svoje ideje, preizkušali različne metode dela in igre, se spoznavali ter debatirali. Foto: Pleskavica
Župančičeve nagrade 2011 za dvoletno ustvarjanje je Mestna občina Ljubljana podelila dramskemu in filmskemu igralcu Primožu Bezjaku in plesalcema ter koreografoma Rosani Hribar in Gregorju Luštku. Bezjak je ustvaril izjemne igralske stvaritve v predstavah Nižina neba, Peklenska pomaranča, Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, Vampir in Zadnji ples Nižinskega (na fotografiji) v Slovenskem mladinskem gledališču ter predstavi Tam daleč stran – uvod v ego-logijo produkcije Betontanc in Invalid v produkciji Vie negative. Rosana Hribar in Gregor Luštek sta navdušila z avtorskimi plesnimi predstavami Duet 012 ter Šampanjec in jagode, in številnimi koreografijami plesnih in gledaliških uprizoritev. Foto: Primož Lukežič/SMG
Konec avgusta začetek gledališke in plesne sezone pripada levom. Festival Mladi levi, ki v poletno prestolnico pripelje mednarodne gledališke in plesne dogodke, se je tokrat začel na ulicah. Zavod Bunker, ki festival organizira, želi umetniške dogodke razširiti v četrt Tabor in se prek dogodkov povezati z okoliškimi prebivalci. Odprtje festivala je zaznamoval dogodek na ploščadi pred Slovenskim etnografskim muzejem, kjer so se odrasli otroci lahko igrali na igralih umetniškega tandema Škart, si ogledali borilno plesno predstavo japonske skupine Contact Gonzo in zapisovali svoje želje na Preprogo želja kolektiva prostoRož. Na prizorišče pa nas je popeljala veriga velikih domin (projekt Station House opera), ki so se vile čez Tabor in njegove meje in so z enkratnim podiranjem verige poskrbele za entuziastičen vstop v novo gledališko in plesno sezono. Foto: Jonas Jacquet
Konec avgusta in začetek septembra se je v Mariboru odvil mednarodni festival sodobnega plesa, ki od leta 2005 prikazuje umetniška dela in se posveča umetniku kot posamezniku, njegovemu delovnemu procesu in komunikaciji med umetnikom in občinstvom. V tej smeri tudi premika festivalski format in letos je, podobno kot festival Pleskavica, fokus v celoti premaknil od formata predstave kot umetniškega produkta v sam ustvarjalni proces. V takšnem okviru je eden od projektov festivala vabil v Kuhinjo Umetnika, pri čemer so se obiskovalci lahko srečevali in pogovarjali z gostujočimi umetniki. Foto: Nagib
V Murski Soboti je konec avgusta potekal šesti plesni festival Front@, ki ga vodi Matjaž Farič. Festival obsega ples, kot ga vidi oko kamer, plesne delavnice, plesno poseganje v javni prostor, ustvarjanje na ulici, ples besed v poeziji in druge plesne dogodke. V okviru letošnjega festivala je bil na ogled Wendersov dokumentarec o Pini Bausch. Ena od plesnih intervencij v javnem prostoru je projekt Zelena Luč Mateje Bučar in Društva Umetnikov (DUM) (na fotografiji), ki ga po mestnih ulicah izvajajo nenajavljeno. Ustvarjalci Zelene luči raziskujejo koreografijo v vsakdanjem prehajanju cest, ki ga določa zelena in rdeča luč, v projektu pa to mestno koreografijo nadgrajujejo na semaforiziranih mestnih prehodih. Foto: DUM
Drugo leto se je v Mariboru odvil tudi mednarodni festival neodvisnega gledališča Prestopi, ki je poleg predstav ponudil tudi druženje in dialog z umetniki, delavnico Vie Negative in pripravil več umetniških akcij, ki so se odvijale v javnem mestnem prostoru. Od domačih predstav je na festivalu gostovala Katarina Stegnar s performansom Stegn se v produkciji Vie Negative, v katerem avtorica in izvajalka uprizori svojo lastno smrt. Foto: Marcandrea
Na bienalnem lutkovnem festivalu Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, na katerem prikažejo najboljše slovenske lutkovne predstave preteklih dveh sezon, je nagrado za najboljšo uprizoritev prejela predstava Meso ali Razodetje, lutkovna predstava za odrasle v produkciji Lutkovnega gledališča Maribor. Režiser Jernej Lorenci je ustvaril predstavo po motivih besedil Svetega Avguština, Svetega pisma in Nebojše Pop Tasića, ki se nenehno premika med vzvišenim in sublimnim ter banalnim in trivialnim, je polna simbolov, bibličnih citatov in popularnih melodij ter postavlja razplasteno apokaliptično pokrajino vprašanj in dualizmov telesa in duha, ugodja in bolečine, začetka in smrti. Foto: Boštjan Lah
Nagrado za režijo je prejel Marek Bečka za predstavo Sneguljčica (Mini teater), ki je Sneguljčico in palčke namesto v gozd postavil v mračno rudarsko mesto. Elena Volpi in Aljaž Jovanović sta prejela nagrado za igro in animacijo v Sneguljčici. Lutkovni festival ULU je podelil še nagrade Silvanu Omerzu za likovno podobo predstave Prepovedane ljubezni (LGL in Gledališče Konj), Matiji Solcetu za glasbo v interakciji z animacijo predmetov v predstavi Štirje muzikanti (LGL), ansamblu Lutkovnega gledališča Ljubljana za koherentno izvedbo uprizoritvene zamisli v predstavi Love Dolls (LGL in Dudapaiva Company) ter Petru Kusu in Darku Korošcu za za izvirne inštrumente v predstavi Pojoči grad (Forum Ljubljana, Invida in Zavod Federacija Ljubljana). Foto: Miha Fras
Letošnji 18. mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto je odprla velika koprodukcija mreže NETA (Nova teatrska akcija), Frljićev Leksikon YU mitologije. Najvišjo oceno občinstva pa je prejela uprizoritev Kavkaški krog s kredo makedonskega režiserja Martina Kočovskega v produkciji Narodnega teatra Vojdan Černodrinski. Kočovski je stalni gost Ex Ponta in režiser, lani je gostoval s predstavo Rdeče, pred tremi leti pa z Brechtovimi Bobni v noči. Foto: Ex Ponto
Najboljša uprizoritev za mlade in otroke je na festivalu Zlata paličica postala Livingstonov poslednji poljub Nane Milčinski, Siddharte in Igorja Štromajerja, gledališki rockkoncert v produkciji Anton Podbevšek Teatra. Nagrado za režijo je prejel Jaša Jamnik za komično srhljivko Grozni Gašper SNG Nova Gorica in Gledališča Koper ter zgodbo o preobrazbi žuželk Žužkerada Lutkovnega gledališča Ljubljana.
V vlogo Gašperja se je prepričljivo vživel Igor Štamulak in tako prejel nagrado za najboljšo moško vlogo. Z vlogo v predstavi Pink pa je navdušila Alenka Tetičkovič. Nagrade za posebni umetniški dosežek so prejeli Marko Kovačič za oblikovanje rekvizitov v predstavi Kako je Oskar postal detektiv v koprodukciji Rozinteatra in SNG Drama Ljubljana, Vasilija Fišer za scenografijo in kostumografijo v predstavi Žužkerada ter tandem son:DA za animacijo v predstavi Sapramiška 2 – Sapramišja sreča v produkciji Mini teatra.
Letošnja tema 17. mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk se je osredotočala na magijo kot poskus vplivanja na svet. Festival z motom Abrakadabra se je spraševal po specifičnih spremembah; z umetniškimi projekti so želeli preizprašati konstrukte družbenopolitičnih in individualnih preoblikovanj. Festival je tako pripravil kar nekaj angažiranih performansov in javnih dogodkov ter razstavo Urok, kjer so se predstavile umetnice, ki s svojim delom skušajo razumeti, izkusiti in vplivati na svet z magijo, uporabo nadnaravnih moči ali znanjem okultnih zakonitosti. Dasniya Sommer je v performansu Ma√15' združila tradicionalno japonsko prakso zvezovanja z vrvjo in elemente klasičnega baleta. V nekakšni plesni satiri je v zraku, zvezana in obešena na kavelj ob rockovsko-sintesajzerski različici Zime Antonia Vivaldija ustvarila nenavadno zmes krute podobe, močnega in hkrati in nežnega telesa. Foto: InesGerber&Frances d’Ath
Velika zmagovalka 46. festivala Borštnikovo srečanje je vsekakor uprizoritev Hermana Melvilla Bartleby, pisar v režiji Miloša Lolića in izvedbi Mini teatra Ljubljana. Poleg velike nagrade za najboljšo uprizoritev je režiser prejel nagrado za adaptacijo, Luka Ivanović pa nagrado za oblikovanje zvoka. Foto: MMC/Sandi Fišer
Številne je presenetilo dejstvo, da sta bili letos podeljeni zgolj dve nagradi za igro, saj je festival prejšnja leta podeljeval pet enakovrednih igralskih nagrad. Letos sta s svojimi igralskimi kreacijami v predstavah tekmovalnega programa FBS zasijala Igor Samobor s kar tremi vlogami (Bartleby v uprizoritvi Bartleby, pisar, Shylock v uprizoritvi Beneški trgovec ter Neznanec v uprizoritvi V Damask, slednji v izvedbi ljubljanske Drame) ter Janja Majzelj z vlogo Zlodeja (na fotografiji) v uprizoritvi Pohujšanje v dolini Šentflorjanski v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. Foto: Žiga Koritnik
Borštnikova nagrada za mlado igralko je romala v roke Viktorije Bencik, ki je z vlogo Žene v uprizoritvi Hudič babji (režija Mateja Koležnik, Mestno gledališče ljubljansko) ustvarila prepričljiv lik Žene v razponu od pasivne krhkosti do usodne "hudičevke", od žrtve do krvnice. Za scenografijo predstave je bil nagrajen Henrik Ahr. Foto: Miha Fras
Borštnikovo nagrado za režijo je prejel Eduard Miler za režijo Shakespearovega Beneškega trgovca (SNG Drama Ljubljana), ki obravnava kompleksnost odnosov med družbenimi razredi in verami ter pokaže na mnoga aktualna vprašanja o moči denarja, pogoltnosti, maščevanju, verski nestrpnosti in (ne)pravičnosti v sodobni družbi. Ali kot je Miler ob premieri povedal v intervjuju za Delo: »Kar me je primarno zanimalo, je dejstvo, da sodobna civilizacija poka po vseh šivih. Na vseh področjih. Družba postaja čedalje bolj izključujoča, ksenofobična, neetična, mučna, duhovno ozka, brez usmiljenja, nepravična, nesocialna, nemoralna ... Načelnost in pravičnost sta pregnani iz sodobne, kapitalistične družbe. Shylockov problem je v tem, da je trden in načelen v družbi, ki je preračunljiva, neetična in nedosledna. Shylock je žrtev. Poskušam razumeti Shylocka kot tudi Jaga in Riharda III.« Foto: Peter Uhan
Borštnikova nagrada po presoji žirije je pripadla predstavi Gledališča Glej in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Liferanti v režiji Mihe Nemca so nastajali kot projekt miniaturk v gledališču Glej in se razvili v dvodelno gledališko predstavo, ki govori o svojem lastnem mediju. Prvo miniaturko, Veliki poč sta Nemec in dramaturg Nejc Valenti zapisala po motivih člankov iz časnika Slovenski narod leta 1900 ter drugih zapisov, spremlja pa spopad realnih oseb, Literata Etbina Kristana in Intendanta Frana Milčinskega v burni debati o namenu in smislu gledališča. Druga miniaturka Gospa iz Astrahana temelji na zapisih Marije Nablocke in prikazuje tragedijo pozabljene igralke. Celoten govor o gledališču je duhovit, poln ironije in svojevrstne stilizacije. Foto: SNG Nova Gorica
Severjevi nagradi za igralske dosežke v poklicnih gledališčih sta prejela Matjaž Tribušon (na fotografiji) iz SNG Drama Ljubljana in Romana Šalehar iz Slovenskega mladinskega gledališča. Tribušon je prepričal z vlogo Charlesa Smitha, moškega v obleki, sicer predsednika ZDA v politični farsi November avtorja Davida Mameta in režiserja Matjaža Zupančiča. Šaleharjeva je navdušila z vlogo Regan v Shakespearovem Kralju Learu režiserja Matjaža Bergerja in Angelike Seibert v Mefistu Žanine Mirčevske po predlogi romana Klausa Manna v režiji Eduarda Milerja. Za dosežke v ljubiteljskem gledališču je Severjevo nagrado prejel Mario Dragojević iz Šentjakobskega gledališča Ljubljana, nagrado za študenta dramske igre pa Jure Kopušar. Foto: Peter Uhan