Zgodba pripoveduje o radovednem polžku, ki je zaradi majhnosti in počasnosti obsojen na življenje na morski skali. Ima pa lastnost, ki premaga majhnost in počasnost: vedoželjnost. Foto: Boštjan Lah /Lutkovno gledališče Maribor
Zgodba pripoveduje o radovednem polžku, ki je zaradi majhnosti in počasnosti obsojen na življenje na morski skali. Ima pa lastnost, ki premaga majhnost in počasnost: vedoželjnost. Foto: Boštjan Lah /Lutkovno gledališče Maribor
Predstava za otroke, starejše od treh let, razbija stereotipe o drugačnosti in o nenavadnih prijateljstvih, s tem pa utrjuje spoznanje, da so iskreni odnosi in pravi prijatelji naše največje bogastvo. Foto: Boštjan Lah /Lutkovno gledališče Maribor
Po besedah režiserke Mateje Kokol je uprizoritev po eni strani narekovala likovna podoba oziroma izbor materialov in lutk, ki so adaptacija avtorskih ilustracij iz slikanice, preneseni v prostor, po drugi strani pa odločitev, da je predstava močno gibalno in glasbeno zaznamovana. Foto: Boštjan Lah /Lutkovno gledališče Maribor

V predstavi Polž na potepu na kitovem repu želi ekipa Lutkovnega gledališča Maribor izpostaviti predvsem rek "iskati svoj prostor pod soncem". V predstavi spremljamo zgodbo Polža nemirnega stopala, ki se v želji po raziskovanju odpravi na pot po svetu. Skupaj s kitom, ki ga vodi po morju in pod njim, spoznata različne in raznolike živali iz drugačnih okolij in prostorov ... Medsebojno spoznavanje živali, ki se ne poznajo in so na prvi pogled drugačne, izničuje predsodke do tujstva, saj so pingvini sprva do Polža prav toliko nezaupljivi kot on do njih, kar pa jim na koncu ne prepreči skupne igre in drsanja po ledenih toboganih ...

Režiserski izziv je prevzela Mateja Kokol, zadnja premiera v letošnji sezoni je napovedana za šesto uro popoldne.

Zaradi gibov in zvoka postane predstava magično raziskovanje sveta v iskanju Polževega poslanstva in novega doma, vse dokler ne spozna, da imaš dom tam, kjer imaš srce. In da to seveda ni nujno le en prostor.

Okoljevarstveno sporočilo za malce starejše
V uprizoritvi, ki je sicer namenjena predvsem otrokom, starejšim od treh let, bo po napovedih LGM-a uživalo tudi starejše občinstvo. "Skozi igro hkrati nevsiljivo spoznamo nevarnosti, ki grozijo okolju: taljenje ledu, ki je posledica globalnega segrevanja, onesnaževanje okolja in velike količine odvržene plastike, ki živali spravljajo na rob izumrtja," še izpostavljajo v gledališču.

Po besedah režiserke Mateje Kokol je uprizoritev po eni strani narekovala likovna podoba oziroma izbor materialov in lutk, ki so adaptacija avtorskih ilustracij iz slikanice, preneseni v prostor, po drugi strani pa odločitev, da je predstava močno gibalno in glasbeno zaznamovana. Režiserka posebej poudarja, da je predstava delo celotne ekipe, tudi igralcev, ki so na delavnicah, z improvizacijami in drugimi pristopi močno prispevali h končnemu rezultatu, magični predstavi.

Dramaturginja je Nika Švab, scenografka Natalija Juhart, avtor glasbe Aleš Zorec. Igrajo Maksimiljan Dajčman, Metka Jurc, Tilen Kožamelj, Danilo Trstenjak in Dunja Zupanec.

Predstava je nastala po slikanici angleške pisateljice Julie Donaldson in nemškega ilustratorja Axela Schefflerja The Snail and the Whale iz leta 2003, ki jo je v slovenščino prevedel Milan Dekleva.

Knjige Julie Donaldson so v zadnjih letih najbolje prodajana dela v Veliki Britaniji. Med njena najbolj priljubljena dela za otroke sodijo prav slikanice, ki jih je ustvarila skupaj s Schefflerjem, med njimi tudi v Sloveniji dobro znani Zverjasec, Zverjašček, Bi se gnetli na tej metli? in Zgodbe iz želodjega gozda.