SNG Opera in balet Ljubljana bo v sezoni 2014/15 ponudila štiri operne in dve baletni premieri. Foto: BoBo
SNG Opera in balet Ljubljana bo v sezoni 2014/15 ponudila štiri operne in dve baletni premieri. Foto: BoBo
Jernej Lorenci
Z Orfejem in Evridiko v svet operne režije prvič vstopa letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Jernej Lorenci. Foto: BoBo
SNG Opera in balet Ljubljana
Več kot desetodstotni upad zaposlenih jih po ravnateljevi oceni postavlja "na rob želenega dela", v bližnji prihodnosti, ko bo poteklo sofinanciranje nekaterih zaposlenih iz prejšnje evropske finančne perspektive, pa jih še zlasti skrbi, kako bodo zapolnili kadre v zboru in tehniki, ki jih "krvavo potrebujejo". Foto: BoBo

Naslov za otvoritveni koncert sezone, ki se bo zgodil ta četrtek, so si izposodili v Wildovi Salomi, zaradi lanskega velikega zanimanja pa bodo dogodek ponovili tudi večer pozneje.
Premiera Orfeja in Evridike, vodstvo predstave so zaupali češkemu dirigentu Jaroslavu Kyzlinku, ki bo tudi prevzel mesto šefa dirigenta, bo 9. oktobra. Druga operna premiera nove sezone bo glasbena drama Saloma Richarda Straussa, ki jo bo v koprodukciji z Opero iz Hongkonga januarja pripravil latvijski režiser Andrejs Žagars.
Marca bo operni del postregel s Carmen Georgesa Bizeta v režiji Pamele Howard, maja bo sledila slovenska noviteta Deseta hči po libretu Svetlane Makarovič in na glasbo Milka Lazarja v režiji umetniškega vodje opere Rocca.
Ljubitelji plesa se veselijo celovečernega baleta na avtorsko glasbo Saše Kalana Tristan in Izolda ter klasike Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega.
Spomnili se bodo tudi obletnice svojih članov; 25-letnico delovanja opernih pevcev Marka Kobala, Jureta Kušarja in Norine Radovan ter ravno takšno obletnico baletne prvakinje Regine Križaj. Zaznamovali bodo tudi stoto ponovitev baletne pravljice Hrestač na glasbo Čajkovskega, ki na repertoarju vztraja več kot desetletje.
Jutro z ljubljanskim baletom
Novosti sezone sta tudi Orfejev salon, v katerem bodo pripravljali različne kulturno-umetniške programe, in jutra z ljubljanskim baletom, s katerim želijo občinstvo privabiti v zaodrje, jim omogočiti vpogled v vsakodnevno delo plesalcev ter tako povečati zanimanje za baletne premiere in baletno umetnost na splošno.
Zaskrbljeni nad krčenjem delovnih mest
Poleg novega šefa dirigenta se je hišnim ansamblom kot dirigent in vodja študija pridružil Marko Hribernik, baletniki pa so dobili štiri nove pogodbene sodelavce. Ansambli se sicer soočajo s krčenjem števila delovnih mest, zaradi česar so izrazili skrb, saj naj bi se zmanjševanje števila zaposlenih še nadaljevalo. Kot je ponazoril ravnatelj Peter Sotošek Štular, je Opera leta 2005 imela 317 zaposlenih, zdaj jih ima 284, čeprav se je kvadratura hiše izjemno povečala.
Zaradi več kot desetodstotnega upada zaposlenih so se po ravnateljevi oceni znašli na "robu želenega dela", v bližnji prihodnosti, ko bo poteklo sofinanciranje nekaterih zaposlenih iz prejšnje evropske finančne perspektive, pa jih še zlasti skrbi, kako bodo zapolnili kadre v zboru in tehniki, ki jih "krvavo potrebujejo". Kljub temu varčevanje ne gre na račun kakovosti programa, zatrjuje.

Finančni vidik ustanove po njegovih besedah kaže, da se "nadaljuje ugoden trend", zadolženost so "ukinili", zapadlih neplačanih obveznosti nimajo več in so tekoče likvidni. Glede na pozitivnih 272.000 evrov v prvih sedmih mesecih Sotošek Štular pričakuje, da bo Opera, ki bo zaradi dodatnih sedežev v dvorano lahko sprejela 21 obiskovalcev več, izpolnila sanacijski program za letos.