V zadnjem obdobju SSG nagovarja tudi italijanski govorni prostor, s čimer utrjuje svojo vlogo posrednika med obema kulturama, med ustvarjalnostma med Alpami in Jadranom. Foto: SSG Trst
V zadnjem obdobju SSG nagovarja tudi italijanski govorni prostor, s čimer utrjuje svojo vlogo posrednika med obema kulturama, med ustvarjalnostma med Alpami in Jadranom. Foto: SSG Trst
Igra vsestransko ustvarjalnega avtorja, pisatelja, dramatika, gledališkega, filmskega in opernega režiserja Vinka Möderndorferja je prejela Grumovo nagrado za najboljše novo slovensko dramsko besedilo. V kratkih, zgoščeno zgovornih prizorih uprizarja novodobni neoliberalni vsakdanjik, v katerem ljudje lovijo svoja življenja in prihodnost med krutostjo in banalnostjo ter željo po odrešitvi. Foto: SSG Trst

Letos namreč v SSG praznujejo 110. obletnico ustanovitve Dramatičnega društva v Trstu. Slavnostni govornik na nocojšnji proslavi bo državni sekretar Aleksander Zorn.

Vaje za tesnobo so igra o današnjih dneh, ki jo je režiser kot človek današnjega časa posredoval s svojim čistim, jasnim in kritičnim pogledom na svet, so sporočili iz SSG-ja.

Boleča banalnost vsakdana
Möderndorferjev tekst je prejel Grumovo nagrado za najboljše novo slovensko dramsko besedilo. "Vaje za tesnobo so hkrati aktualna in izjemno tehnično izbrušena igra, v kateri pred nami teče svet v vratolomnem tempu montaže dramskih atrakcij, skozi katere pronica banalen, a hkrati že kar boleč vsakdan," piše v obrazložitvi.

Predstava, za katero si je Vojevec zamislil tudi sceno in glasbeno opremo, je "gradbišče" umetniške ustvarjalnosti in vsebin. Vse se dogaja pred očmi gledalca, z igralci, ki na odprtem odru ustvarjajo scensko okolje in vzdušje različnih prizorov.

V predstavi nastopajo Romeo Grebenšek, Tina Gunzek, Lara Komar, Franko Korošec, Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Primož Forte, Tjaša Hrovat, Alen Kermac in Marko Škabar. Dramaturginja je Nika Leskovšek, za kostume je poskrbela Branka Pavlič, kot korepetitorka pa je sodelovala Irena Tomažin.

Dramatično društvo je bilo ustanovljeno 8. marca 1902 v Trstu, le nekaj tednov po tem, ko je bila pripravljena prva uprizoritev slovenske stalne gledališke družine v Trstu - šaloigra Rudolfa Hahna Čevljar baron.

Požig Narodnega doma prekinil tudi gledališko dejavnost
Leta 1904 se je slovensko gledališko življenje naselilo v Narodnem domu, ki pa so ga fašisti julija 1920 požgali. Od takrat je bilo slovensko gledališko snovanje iz Trsta pregnano za četrt stoletja. V prvem razdobju neprekinjenega delovanja je gledališče uprizorilo 245 dramskih del. Poleg tega je uprizorilo tudi 19 del v okviru opernega, operetnega in baletnega programa.

V osvobojenem Trstu se je decembra 1945 z uprizoritvijo Jernejeve pravice slovensko gledališče vrnilo kot poklicno in stalno gledališče. V prvih dveh desetletjih delovanja je zaživelo 169 samostojnih predstav. Decembra 1964 so tržaški Slovenci dobili kulturni dom v Petronijevi ulici. Tu je bila prva premierna uprizoritev, Po brezkončni poti Bratka Krefta decembra leta 1964.