Petra Tanko za Drugo jutranjo kroniko Radia Slovenija poroča, kako "črn" scenarij se v prihodnjih dneh piše Centru za sodobno umetnost.

"Oda" slovenskemu sodobnemu plesu
Od pionirskih začetkov v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja se generacije do danes borijo za ustrezne pogoje in vrednotenje svojega dela. Pa vendar sodobni ples pri nas še ni dobil ustrezne institucionalne podlage. Prejšnja vlada je julija lani formalno sicer ustanovila dolgo pričakovani Center sodobnih plesnih umetnosti. Javni zavod je tako dobil svoj naslov in poštni nabiralnik. Za vršilca dolžnosti direktorja je bil imenovan plesalec in koreograf Matjaž Farič. Z zamenjavo vlade februarja letos so bile zaradi postopkovnih določil v ustanovnem aktu vse nadaljnje dejavnosti zavoda onemogočene. Pred nekaj dnevi, natančneje 10. avgusta, pa je bil v vladni postopek predložen še sklep o prenehanju omenjenega zavoda, ki naj bi bil uresničen še ta teden, še poroča Petra Tanko.

Kam vodijo poti sodobnega slovenskega plesa?
Plesni teoretik in kritik Rok Vevar se sprašuje: "Ali se na tak način slovenski sodobni ples spet potiska na polja amaterizma, kot se je to dogajalo zadnjih osemdeset let?" Še bolj "zgovorna" je izjava letošnjega prejemnika Župančičeve nagrade za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture Iztoka Kovača, direktorja zavoda EN KNAP in kulturnega doma Španski borci: "Prepričan sem, da bi stroka v obliki javnega zavoda predstavljala učinkovito, nebirokratsko in kompetentno telo, zato menim, da je enostranska ukinitev zavoda Centra sodobnih plesnih umetnosti za slovenski sodobni ples popolna degradacija in nezaslišana vladna ignoranca, kajti iniciativa, ki se tako dolgo gradi s tako majhnimi sredstvi in konstantno promovira državo po svetu, kar je čisto živo, vajeno in sposobno dialoga, je po mojem mnenju nesmiselna ukinitev." Iztok Kovač še meni, da bi morala vlada predlagati, kako naj tak center v teh kriznih časih deluje, ne pa ga enostransko ukiniti, saj bi Center za sodobno umetnost utegnil postati referenčni model za novo obliko delovanja javnih zavodov v prihodnosti, za Drugo jutranjo kroniko sporoča Petra Tanko.

Vizija in ključne vrednote Centra sodobnih umetnosti
Kakovost sodobnega plesa - umetnosti 20. stoletja, za katero so značilne različne sodobne plesne usmeritve, ki jim je skupen odpor proti izumetničenosti baletnega klasicizma 19. stoletja, se v zadnjih treh desetletjih močno dviga in izboljšuje, prepoznavnost slovenskih plesalcev pa širi čez "planke domačega praga". Center sodobnih plesnih umetnosti z ustvarjanjem, predstavljanjem, razvojem, izobraževanjem, raziskovanjem, dokumentiranjem, arhiviranjem in promocijo različnih estetskih in produkcijskih praks sodobne plesne umetnosti trajno in nemoteno izvaja dejavnosti na področju sodobnega plesa v slovenskem in mednarodnem prostoru. Spodbuja participacijo, demokratičnost, pluralnost, pretočnost, mednarodno sodelovanje ter kakovost ustvarjanja in predstavljanja.

Vizija Centra sodobnih umetnosti, ki bo v prihodnjih dneh ukinjen, je postati prepoznavna nacionalna plesna ustanova sodobnih plesnih umetnosti, ki bo izvajala in združevala: ustvarjanje, predstavljanje, produkcijo, koprodukcijo in postprodukcijo; umetniške in rezidenčne prireditve, razstave, predavanja in festivale; mednarodno izmenjavo in mreženje; predstavljanje in promocijo; izobraževanje; raziskovalno dejavnost na področju teorije in zgodovine sodobnega plesa.

Med vrednotami Centra, ki jih prav tako kmalu ne bo več, vsaj ne v obliki institucionalizacije, so: odličnost, inovativnost, ustvarjalnost, mednarodna usmerjenost, zadovoljstvo zaposlenih, soustvarjalcev in partnerjev, odprtost, sodelovanje in participacija, demokratičnost, pluralnost, pretočnost, mednarodno sodelovanje ter kakovost ustvarjanja in predstavljanja.

Začetek 21. stoletja
Danes v slovenskem prostoru delujejo mnogi profesionalni plesalci in koreografi, ki s svojimi predstavami v slovenski prostor vnašajo pomemben pečat in širijo raznoliko estetiko sodobnega plesa. To so: Tanja Skok, Igor Sviderski, Petra Pikalo, Nina Meško, Andreja Rauch Podrzavnik, Nataša Kos, Rosana Hribar, Jana Menger, Tina Dobaj Eder, Snježana Premuš, Mala Kline, Irena Tomažin, Bara Kolenc, Jurij Konjar, Magda Reiter, Milan Tomažik, Leja Jurišič, Tina Janežič, Teja Reba, Gregor Luštek, Mojca Kasjak, Maša Kagao Knez, Nataša Živkovič, Katja Kodela, Vlasta Veselko, Urška Vohar, Matej Kejžar, Dejan Srhoj ... V okviru lastnih produkcij delujejo plesalci in koreografi, ki so se šolali ali pa pridobili plesne izkušnje doma in v tujini: Matjaž Farič - FLOTA, Iztok Kovač - EN KNAP, Branko Potočan - FOURKLOR, Mateja Bučar - DUM, Goran Bogdanovski - FIČO BALET, Nataša Tovirac - INTAKT, Uršula Teržan - CELINKA, Dušan Teropšič - KUD NOR, Gregor Kamnikar - OPS!, Maja Delak - EMANAT ... in v okviru zavodov oz. produkcijskih hiš: Plesni Teater Ljubljana, Bunker, Maska, Exodos, Mesto Žensk, KUD Pozitiv, Center plesa, Plesna izba, Zavod Masa, Zavod Stara gara, Zavod Sploh, Zavod Zank ...

N. Z.