Radijski stolp Vladimirja Šukova je bil zgrajen med letoma 1919 in 1922 in je bil tedaj ena prvih hiperboloidnih konstrukcij, ki jih je izumil prav Šukov. Foto:
Radijski stolp Vladimirja Šukova je bil zgrajen med letoma 1919 in 1922 in je bil tedaj ena prvih hiperboloidnih konstrukcij, ki jih je izumil prav Šukov. Foto:
Radijski stolp Vladimirja Šukova
Rusija za stolp zelo slabo skrbi. Že dvajset let ga niso zaščitili pred rjo in medna mu grozi, da bo razpadel.

Stolp Vladimirja Šukova je bil po Leninovem naročilu zgrajen med letoma 1919 in 1922. Že med gradnjo je ta pionirska konstrukcija, pri kateri je inženir Vladimir Šukov uporabil svoj izum - konstruiranje objektov s pomočjo geometrijskih likov, izpeljanih iz hiperbolnih krivin -, postala simbol tako imenovanega romantičnega optimizma prvih sovjetskih revolucionarjev. Stolp je postal arhitekturna oziroma konstrukcijska senzacija in Norman Foster ni edini, ki ga tudi danes pri njegovem delu navdihuje 160 metrov visok stolp. Čeprav to počne morda najbolj odločno. Tudi, na primer, njegova znamenita londonska kumarica je jasen sklic na stolp Vladimirja Šukova.
Brez zaščite pred rjo
Na žalost pa stolp bolj občudujejo v tujini kot pa v njegovi domovini in tudi veliko bolj kot njegovi lastniki. Tako je pred kratkim znani angleški umetniški kritik in avtor odličnih televizijskih oddaj o umetnosti Andrew Graham-Dixon v svoji oddaji spomenik imenoval za enega izmed največjih spomenikov konstruktivistične umetnosti, medtem ko ruska nacionalni radio in televizija v stolp že nekaj desetletij nista vložila prav nič. Že dvajset let tako stolp ni bil zaščiten pred rjo in strokovnjaki opozarjajo, da se lahko kaj kmalu zruši. Ta odnos zelo žalosti tudi vnuka Vladimirja Šukova, ki si želi, da bi stolp znova postal ena glavnih zanimivosti ruske prestolnice. To je sicer lani obljubil ruski premier Putin, nihče pa ni naredil še čisto nič.
O Vladimirju Šukovu (1853-1939) so govorili tudi kot o ruskem Edisonu, saj je na njegovo ime registriranih več izumov v konstruiranju stavb. Tako je načrtoval tudi prvi ruski tanker in prvi naftovod, ki je leta 1878 povezal dva kraja v bližini Bakuja ob Kaspijskem jezeru. Največ je eksperimentiral z lahkimi, a elastičnimi in močnimi konstrukcijami, ki bi jih lahko uporabili pri gradnji mostov in tudi pri gradnji velikih hal in stolpov z membranskimi stropi in stenami. V konstrukciji, utemeljeni na uporabi tako imenovanih hiperboloidnih struktur, je našel rešitev. Vabila na delo so prihajala z vsega sveta, Šukov pa se je odločil ostati v domovini. Želel je delati neodvisno od politike, kar pa ni bilo mogoče. V času izbruha velike čistke se je zato umaknil iz aktivnega dela, na srečo pa ga oblast ni preganjala in je še naprej cenila njegovo delo.
V galeriji si lahko ogledate še nekaj konstrukcij Vladimirja Šukova.