Po besedah vodje festivala Renate Zamida so letošnjo temo izbrali, da bi tudi Fabula prispevala k poglobljenemu razumevanju begunstva in migracij. Foto: Matej Pušnik/Fabula
Po besedah vodje festivala Renate Zamida so letošnjo temo izbrali, da bi tudi Fabula prispevala k poglobljenemu razumevanju begunstva in migracij. Foto: Matej Pušnik/Fabula
Osrednji literarni gost Fabule je eden izmed najpomembnejših sodobnih nizozemskih avtorjev Cees Nooteboom. V sklopu festivala bo pri Beletrini izšel njegov roman Raj izgubljeni (Paradijs verloren),  katerem bo pisatelj spregovoril na literarnem večeru 2. marca ob 20.00 v Klubu CD.
Osrednji literarni gost Fabule je eden izmed najpomembnejših sodobnih nizozemskih avtorjev Cees Nooteboom. V sklopu festivala bo pri Beletrini izšel njegov roman Raj izgubljeni (Paradijs verloren), v katerem bo pisatelj spregovoril na literarnem večeru 2. marca ob 20.00 v Klubu CD. Foto: EPA
Sjon
Čast sklepa festivala pripada islandskemu pisatelju Sjónu, ki bo 6. marca ob 20.00 na literarnem večeru med drugim spregovoril o knjigah Modra lisica in Fant, ki ga ni bilo. Foto: EPA

Fabula bo med 27. februarjem in 7. marcem ponudila več kot 30 dogodkov, med njimi večere s priznanimi gosti. Kot je znano, bo osrednji gost festivala Cees Nooteboom, ki velja za nizozemskega kandidata za Nobelovo nagrado za literaturo. Prav tako prihajajo v goste še nemški avtor Matthias Göritz, kolumbijski avtor Juan Gabriel Vasquez ter islandski avtor Sjon.


Podrobnejši program festivala Fabula najdete tukaj.

Osrednjo temo so organizatorji zastavili vsestransko in vanj vključili različne festivalske sklope, tudi Fabulo pred Fabulo, ki se bo sklenila 25. februarja s projekcijo in predstavitvijo dokumentarca Tihotapci identitete Ervina Hladnika Milharčiča in Marije Zidar v Trstu.

Da podobe beguncev ne bi postale samoumevne
Temo festivala je med drugim pozdravila Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, ki je tudi koproducent festivala. Prepričana je, da bo pripomogla k temu, da podobe beguncev, ki prečijo Evropo in Slovenijo in jih dnevno podajajo mediji, ne bi postale samoumevne.

Osrednji dogodek fokusa bo okrogla miza Barbari pred vrati, katere izhodišče bo zapis nizozemskega esejista Petra Vermeerscha Nočni popotniki, ki bo vsem gostom na voljo v broširani slovenski in angleški izdaji. V Slovenski kinoteki bo potekal pogovor o otrocih beguncih in možnosti njihove integracije, razprava v Narodni galeriji pa bo posvečena akademskim nomadom.

O skritih agendah v ozadju
Rdeči niti sledi tudi Mlada fabula, v sklopu katere bodo med drugim predstavili nov strip Pismo Adni ilustratorke Samire Kentrić. Pri ustvarjanju se je osredotočila na to, kako upodobiti paradokse različnih evropskih begunskih politik in nakazati skrite namene v ozadju, hkrati pa je želela v delu izpostaviti teme, ki v aktualnih izrednih razmerah prihajajo do izraza - upor in tveganje. Ilustratorka bo vodila striparsko delavnico, v sklopu Fabule pa bo potekala še grafitarska delavnica pod vodstvom Jurija Lozića.

Organizatorka festivala založba Beletrina bo ob tej priložnosti v zbirki Fabuline žepnice po dostopni ceni izdala dela nekaterih letošnjih gostov. Gre za Nooteboomovo delo Raj izgubljeni, Vasquezov roman Zvok stvari, ki padajo in Pančićevo delo Aleja Viktorja Bubnja. Litera je izdala Göritzev roman Sanjači in grešniki, tik pred izidom pa sta pri Cankarjevi založbi še Sjonovi noveli Modra lisica ter Fant, ki ga ni bilo.

Festival se letos širi tudi iz Ljubljane - v Mariboru bo gostoval Göritz, v Zagrebu pa Nooteboom, tradicionalno pa bodo v sklopu Fabule razglasili tudi letošnjega zmagovalca Proznih mnogobojev.