Peterlin svoje fotografije razstavlja pod naslovom Ostal si del te pokrajine, njenih lepot in bolečine. V citatu Toneta Pavčka na Jakčevem grobu je našel lastno umetniško izpoved, v kateri na eni podobi prikazuje ta dva pola.
Fotograf je ciklus izdelal v različnih tehnikah 19. stoletja - od mokrega kolodija na steklu do cianotipije ter slanega pa tudi karbonskega tiska. Sicer popolnoma domač v digitalni fotografiji, s katero se je tudi preživljal, se je navdušil nad drugačnimi zvrstmi fotografije. Če je fotografijo do zdaj uporabljal kot sredstvo za pripovedovanje zgodb in portretnih podob, namenjenih najširšemu občinstvu, je novo zvrst postavil na drugo raven ne glede na to, ali so fotografije režirane ali spontane, piše kustosinja Tatjana Pregl Kobe.
Borut Peterlin, rojen leta 1974 v Kopru, je v letih 1994-98 študiral na praški akademiji FAMU, v letih 2000-2001 se je izpopolnjeval v komunikacijskem raziskovalnem centru skupine Benetton - Fabrica v italijanskem Trevisu, v letih 2002-2003 pa končal še podiplomski študij fotografije na College of Printing v Londonu. Je ustanovitelj festivala dokumentarne fotografije Fotopub v Novem mestu, ki ga je v letih 2001 in 2007 tudi umetniško vodil. Njegove fotografije bodo v Cankarjevem domu razstavljene do 26. oktobra.
Kaj imata skupnega Kranj in Leipzig?
Suzana Brborović je z razstavljenimi deli, ki so povezana z naslovom Trojni presek, povezala urbani situaciji dveh mest, v katerih prebiva - Leipziga in Kranja. Gre za dela iz različnih serij, skupaj pa jim je zgodba industrijskih območij in blokovskih naselij, zgrajenih v času socializma. Obe mesti s podobno socialistično zgodovino se danes soočata z istimi težavami sodobne neoliberalne politike, ko novogradnje t. i. elitnih sosesk zaradi previsokih cen ostajajo prazne in prepuščene propadu. Pri svojem delu izhaja umetnica iz vsakdanjika. Slika gradbene odre, tramove in opeke, ki aludirajo na dokumentarne fotografije gradbišč, ki jih je našla v družinskem albumu. Obenem se kot predstavnica mlade generacije, ki se je čez noč znašla v ekonomski krizi, zaveda, kaj pomeni biti umetnik v današnjem času in ne ostaja indiferentna do družbenih vprašanj ter težav sodobne urbanizacije.
Suzana Brborović, rojena leta 1988, je študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje končala leta 2013, letos pa začenja dvoletni podiplomski študij na leipziški Akademiji za vizualno umetnost. Njena dela najdemo v zbirkah muzeja Essl in Galerije Božidar Jakac. Umetnico, tudi dobitnico nagrade essl za mlade umetnike srednje in JV Evrope, predstavljajo v seriji Prepih, namenjeni mlajšim umetnikom in svežim idejam. Razstava bo na ogled do 2. novembra.