Razstave
(5)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 13 glasov Ocenite to novico!
Marija Terezija
Vse štiri dunajske razstave, posvečene tej veliki Habsburžanki, so na ogled do 29. novembra. Foto: Wikipedia
Marija Terezija
Marija Terezija (1717-1780) je bila ena od razsvetljenih absolutistov, pod njeno vladavino se je za Slovence začela moderna doba in z njo tudi narodni preporod. Foto: GoogleArt Project
Kipec Marije Terezije
Prav nobeden od 16 otrok Marije Terezije in Franca I. Štefana ni imel take sreče kot njihova mama in oče, ki sta bila dejansko zaljubljena, saj so se prav vsi poročili iz povsem političnih razlogov. Njihova mati je v mnogoterih pismih vsakič znova poskušala usmerjati njihov življenjski slog. Foto: Rok Omahen

300 let Marije Terezije, ki je v mladosti preplesala cele noči

Dunaj se poklanja svoji vladarici ob jubileju rojstva
16. marec 2017 ob 14:49,
zadnji poseg: 18. marec 2017 ob 11:31
Dunaj - MMC RTV SLO

S kar štirimi razstavami bo avstrijska prestolnica zaznamovala okrogla tri stoletja od rojstva Marije Terezije. Na njih bo predstavljena kot nadvse uspešna strateginja in vladarica, pa tudi mati, čeprav je to vlogo igrala povsem v skladu s primarno vlogo velike evropske vladarice.

Dunajski Muzej pohištva na svoji razstavi v ospredje postavlja družinske teme, Muzej kočij, ki se nahaja v dvorcu Schönbrunn, prinaša razstavo Ženska moč in veselje do življenja. Nadalje bo v Spodnjem Belvederu na razstavi predstavljen odnos Marije Terezije do upodabljajočih umetnosti, ob čemer bodo na ogled tudi njena najljubša umetniška dela. Politična vprašanja pa bodo osvetlile razstave v spodnjeavstrijskih gradovih Hof in Niederweiden.

Vladarica, ki je podojila otroka beračice
Velja, da se je le redkokateri vladar tako zelo približal svojemu ljudstvu. Tiskovina iz leta 1870 namreč prikazuje Marijo Terezijo, ki podoji otroka neke beračice v parku Schönbrunn. Kot pove Werner Telesko, prihodnji rodovi tudi zaradi takih stiliziranih legend poglavarko habsburške vladarske hiše nosijo v spominu kot "mati naroda".

Sicer pa je bila tudi za časa življenja (1717–1780) zelo priljubljena kot vladarica. V nasprotju z ruskimi caricami ni imela vloge "nadomestka" moškega vladarja, večkrat je tudi odkrito pokazala čustva. "Bila je v stiku z ljudmi, se smejala in jokala," pove dunajska kustosinja Monica Kurzel Runtscheiner.

"Njeno 40-letno vladavino so zaznamovale vojne, trpljenje in nestrpnost, vendar je prinesla tudi modernizacijo in reforme," pove zgodovinar Karl Vocelka. V odrasli dobi je resda bila vojne, v mladosti pa je rada preplesala tudi cele noči, se predajala kvartanju in skorajda mimogrede povila še 16 otrok. Njena za tiste čase nenavadna poroka s Francem I. Štefanom je bila dejansko plod velike ljubezni. Njuna najmlajša hči je bila Marija Antonija, ki so jo obljubili v zakon Ludviku, nasledniku francoskega kralja, ki je pozneje postal kralj Ludvik XVI. Mariji Antoniji pa so Francozi tudi spremenili drugo ime v danes bolj znano Marijo Antoinetto.

Mogočna tašča velikemu delu Evrope
V času svojega vladanja med letoma 1740 in 1780 je uvedla obširne reforme v vojski; podvojila je število mož v avstrijski armadi in reformirala tudi sistem davkov, da bi zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. Marija Terezija je centralizirala vlado, tako da je prej ločena avstrijska in češka kanclerstva združila v en sam administrativni urad. Pred tem so pravosodje in upravo nadzirali isti uradniki. Ustanovila je vrhovno sodišče, katerega edina naloga je bila vzdrževanje zakona v njenih deželah. Zelo pomembna je tudi njena vloga pri opismenjevanju prebivalstva.

Reforme, ki jih je uvedla, so okrepile gospodarstvo, po nasvetu svojega državnega kanclerja Wenzla Antona von Kaunitza je prekinila zavezništvo z Veliko Britanijo in namesto tega sklenila zavezništvo z Rusijo in Francijo. Kot globokoverna katoličanka je dala iz nekaterih delov habsburškega vladarstva izgnati mnogo pripadnikov protestantske in judovske vere.

Nobeden od otrok Marije Terezije in Franca I. Štefana ni imel take sreče kot njihova mama in oče, saj so prav vse poročili iz povsem političnih razlogov. Njihova mati je v mnogoterih pismih vsakič znova poskušala usmerjati njihov življenjski slog.

Vse štiri dunajske razstave, posvečene tej veliki Habsburžanki, so na ogled od njenega rojstnega datuma 15. marca do 29. novembra, to je do datuma njene smrti.

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
Dr. Kumrovec
# 16.03.2017 ob 15:05
Zelo vplivna osebnost katere vpliv je v nekaterih deželah čutiti še danes.

veza
# 16.03.2017 ob 23:02
No, nečesa ne razumem, Avstrijci so nacionalizirali lastnino Habsburžanov po prvi vojni, niti nimajo vstopa v državo, z njihovimi dosežki pa se hvalijo, jih razkazujejo in na debelo služijo, to se mi zdi rahlo pokvarjeno, mislm...
veza
# 16.03.2017 ob 22:58
evaevi
# 16.03.2017 ob 19:07

Odpravila tlačanstvo, uvedla obvezno šolstvo...

no, tlačanstvo je bilo odpravljeno šele 1845. leta, je pa res spodbujala boljše kmetovanje, na vse načine, znala je poiskati sposobne strokovnjake, na primer Janša za čebelarstvo, uvedli so kolobarjenje z njivskimi kulturami in začeli uporablajti hlevski gnoj!
Znan je njen rek- zakon mora biti tako napisan, da ga razume tudi navaden kmet!
evaevi
# 16.03.2017 ob 19:17
-odpravila je katastrofalne lakote zaradi slabih žitnih letin, ko je uvedla obvezno saditev krompirja
(študirala je tudi buče kot izjemno uspešno in hranljivo poljščino, toda potem se je odločila za krompir)
-uvedla je obveznost sajenja sadnega drevja in še danes imamo marsikje (zaščitene) ostanke takratnih obveznih hruškovih drevoredov, ki so s suhimi hruškami hranili naše prednike...
evaevi
# 16.03.2017 ob 19:07
Odpravila tlačanstvo, uvedla obvezno šolstvo...
Kazalo