Razstavo Propaganda v Galeriji P74 odpirajo drevi ob 19. uri in bo na ogled do 26. aprila.

Propaganda je javno načrtno razširjanje različnih ideoloških nazorov, so v uvodu poudarili v galeriji. V zgodovini umetnosti tega in preteklega stoletja so umetniki problematizirali teme, kot so politizacija umetnosti, umetniška in politična propaganda, resnica in manipulacija. V današnjem času, ko postajajo laži in manipulacije prevladujoč način javnega govora in politike, je ena od ključnih nalog umetnosti in kulture njihovo razkrinkavanje, so zapisali v galeriji.

Matjaž Hanžek: Uživam LSD (1967). Foto: Galerija P74 /Matjaž Hanžek
Matjaž Hanžek: Uživam LSD (1967). Foto: Galerija P74 /Matjaž Hanžek

Kontrakulturna umetniška gibanja 60. in 70. let preteklega stoletja so problematizirala predvsem potrošništvo, ideologijo moči in oblike hierarhičnega političnega delovanja. Serijo Matjaža Hanžka (1949) z naslovom Uživam LSD sestavlja šestero škatlic vžigalic. Serijo, ki je nastala leta 1967, so takrat poimenovali pop artikel. "Osebna izjava je postala javna, izjava celotne skupnosti. Ideologija uživanja je tesno povezana s samo potrošnjo in kapitalizem jo zahteva," piše v napovedi razstave.

Laibach Kunst se je v galerijskih prostorih leta pojavljal s plakati, slikami, lesorezi, prostorskimi postavitvami, videodeli in performansi. Gre za utemeljitelje gibanja retroavantgarde. Aprila 1983 je bil za razstavo Laibach Kunst – Monumentalna retroavantgarda natisnjen plakat z interpretacijo slavne Kofetarice, ki jo je Ivana Kobilca naslikala leta 1888. Plakat v obdelavi s kseroksom in montaži, ki reprezentira njihove ready made in cut up postopke.

Plakat Novega kolektivizma iz leta slovenske osamosvojitve. Foto: Galerija P74 /Novi kolektivizem
Plakat Novega kolektivizma iz leta slovenske osamosvojitve. Foto: Galerija P74 /Novi kolektivizem

V leta 1984 ustanovljenem oblikovalskem studiu Novi kolektivizem so soustvarjali Dejan Knez, Miran Mohar, Darko Pokorn in Roman Uranjek. Poleg oblikovanja lastne znamke so se posvečali oblikovanju katalogov, plakatov (posebno vlogo so imeli njihovi politični plakati), ovitkov glasbenih plošč in promocijskih predmetov. Posebno vlogo so imeli njihovi politični plakati. Svoj nedvomno najbolj razvpit plakat so ustvarili za promoviranje dneva mladosti 1987, ki je postmoderno kolažiral podobe nasprotujočih si ideoloških usmeritev. Po razkritju, da so uporabili nacistično sliko Richarda Kleina iz leta 1936, je izbruhnila t. i. plakatna afera. Plakata Buy Victory in Krvava gruda plodna zemlja so ustvarili med 27. junijem in 7. julijem 1991 kot politični odziv na desetdnevno vojno v Sloveniji.

Dalibor Martinis (1947, Zagreb) s svojim delom Obraćam se vama kao čovjek čovjeku (Nagovarjam vas kot človek človeka) naslavlja problematiko demokratične družbe in protokolov resnice. Leta 2003 je v notranjosti Istre na avtobusnih postajah izvedel intimno akcijo volilne kampanje in na stenah puščal plakate s svojo portretno fotografijo, skledico z bomboni in s sporočilom Nagovarjam vas kot človek človeka. Tako kot umetnikov portret, ki sodi v neki drugi čas, tudi avtobusna postajališča prispevajo k dokumentiranju razvoja demokracije. Fotografska serija Obraćam se vama kao čovjek čovjeku leta 2021 je bila zadnja faza tega projekta.

Pesnik, vizualni umetnik, performer in glasbenik Ivan Volarič Feo (1948–2010) je bil eden osrednjih soustvarjalcev neoavantgarde in kontrakulture pri nas. Leta 1974 je izšel njegov pesniški prvenec Desperado Tonic Water, ki se ga drži kultni status. Volarič je z novo rabo jezika, igro in humorjem vnašal nove vsebine in subverzivno posegal v konservativno okolje, ki je bilo prežeto z vrednotami katoliške socialistične tradicije.

Od kod sploh izraz propaganda?
Izraz propaganda izvira iz latinščine in je bil izpeljan iz imena Kongregacije za evangelizacijo narodov znotraj Rimskokatoliške cerkve, s tedanjim imenom Sacra Congregatio de Propaganda Fide, ustanovljene leta 1622 pod papežem Gregorjem XV. Njen namen je bil širjenje katoliške vere v nekatoliških deželah.

Propaganda, znamenita knjiga Edwarda Berneysa iz leta 1928. Foto: Amazon
Propaganda, znamenita knjiga Edwarda Berneysa iz leta 1928. Foto: Amazon

Ljudje ne kupujejo zaradi potreb ...
Izraz propaganda se je v sodobnem pomenu pojavil v 19. stoletju, ko so jo kot sredstvo in način komunikacije ter manipulacije z javnostjo začeli uporabljati v politične namene. Tukaj ima posebno mesto Edward Berneys, ki velja za očeta strategije odnosov z javnostmi oz. PR-strategije. Leta 1928 je izdal svoje prelomno delo Propaganda, v katerem je upravičeval zavestno in inteligentno manipulacijo navad in mnenj ljudskih množic kot odločilen element demokratične družbe.

Berneys je promoviral tudi takrat novo besedno zvezo javni odnosi. "Razvil je osupljivo tehniko za spreminjanje javnega mnenja in javno deklariral spoznanje, da ljudje ne kupujejo zaradi potreb, temveč zaradi svojih želja. Trdil je, da sta demokracija in kapitalizem eno in isto, potrošnja pa zapolni praznino. Te izjave so bile prelomne in usodne," so zapisali v galeriji.

Propaganda enako kot manipulacija?
Tudi danes je cilj propagande vpliv na javno mnenje v političnih, ekonomskih, psiholoških in drugih okvirih. Propaganda pa je mnogokrat enačena z manipulacijo in pojmovana kot potvarjanje ali namerno prikrivanje dejstev, je še zapisano v razstavnem besedilu.