Hieronymus Bosch: Triptih s senenim vozom, med 1510 in 1516, Prado, Madrid. Foto: EPA
Hieronymus Bosch: Triptih s senenim vozom, med 1510 in 1516, Prado, Madrid. Foto: EPA
Hieronymus Bosch
V slikarjevem rojstnem mestu Den Bosch so razstavo umetnikovih del odprli februarja, do zaprtja 8. maja pa si jo je ogledalo 421.000 obiskovalcev. Foto: EPA
Hieronymus Bosch: Triptih z vrtom naslad, ok. 1495-1505, Prado, Madrid.
Hieronymus Bosch: Triptih z vrtom zemeljskih naslad, ok. 1495-1505, Prado, Madrid. Foto: Wikipedia
Hieronymus Bosch
O Boschevem življenju je malo znanega. Slikar, ki svojih slik ni datiral, je izhajal iz družine slikarjev iz Aachna. Foto: EPA
Bosch
Že od začetka leta 500-letnico Boscheve smrti zaznamujejo s številnimi razstavami. Foto: EPA
V Boschevem letu so v umetnikovem rojstnem mestu na ogled postavili skulpture, ki so jih po vzoru njegovega triptiha Vrt zemeljskih naslad izdelali v sodelovanju s tematskim parkom Efteling.
V Boschevem letu so v umetnikovem rojstnem mestu na ogled postavili skulpture, ki so jih po vzoru njegovega triptiha Vrt zemeljskih naslad izdelali v sodelovanju s tematskim parkom Efteling. Foto: EPA

Do danes se je ohranilo komaj kakšnih 25 del, ki jih stroka z gotovostjo pripisuje Hieronymusu Boschu, a kljub številčno relativno skromnem opusu, je ta pomembno vplival tako na neposredne naslednike kot poznejše umetnike. S svojimi dramatičnimi kompozicijami, polnimi drobnih bitij, ki pripovedujejo o binarni zasnovi krščanskega sveta, je ustrezal značilnemu moralističnemu tonu severne renesanse, umetnikom 20. stoletja pa z neprimerljivo domišljijo in univerzalno tragiko ponudil podboje za napet in nasilen čas, v katerem so živeli.

Vemo, da se je Bosch rodil s pravim imenom Jheronimus van Aken, neznan pa ostaja datum njegova rojstva. Verjetno se je rodil okoli leta 1450 v kraju 's-Hertogenbosch (letnica rojstva je precej nezanesljiva, stroka pa o njej sklepa tudi na podlagi slikarjevega avtoportreta v starosti poznih šestdesetih let, ki naj bi nastal leta 1516, tik pred umetnikovo smrtjo). Pravzaprav tudi o umetnikovem življenju ni veliko znanega. Skoraj vse življenje je bival v 's-Hertogenboschu (Nizozemci mu pravijo tudi Den Bosch), ki je bilo v 15. stoletju cvetoče mesto. Leta 1463 je velik del naselja pogorel v požaru, ki mu je bil najverjetneje priča tudi tedaj približno 13-letni Bosch. Nekje med letoma 1479 in 1481 se je slikar poročil z nekaj let starejšo Aleyt Goyaerts van den Meerveen, ki je v bližnjem kraju Oirschot podedovala hišo z zemljiščem, kamor se je zakonski par tudi preselil.

Vendar je pravi dom za Boscha ostal 's-Hertogenbosch; tam so nastala vsa njegova najpomembnejša dela in tam je avgusta leta 1516 tudi sklenil svojo življenjsko pot. Bosch svojih slik ni datiral, zato pa jih je kar nekaj signiral, kar v tistem času ni bil razširjen običaj (marsikatera signatura se je izkazala tudi za ponaredek).

Med nebesi in peklom
Dosegel je uspešno slikarsko kariero in prejemal naročila tudi iz tujine. Od leta 1486 je njegovo ime zaslediti v dokumentih cenjene slikarske bratovščine Naše Gospe, kjer ga označujejo za "odličnega slikarja". Vizionar izjemne domišljije je z alegorijami, polnimi fantastičnih bitij, demonov, grozovitih prizorov iz pekla, a tudi s filigransko natančnostjo naslikane flore in favne idilične pokrajine raja, je slikal neizprosno versko moralo svojega časa.

Od Bruegla do Dalíja
Množico fantastičnih bitij ali človeških figur je postavil v značilno renesančno pokrajino, ki jo je globil s pomočjo barvne perspektive, tradicionalne kompozicijske sheme pa vselej spretno podredil dramatični izpovedi. Med najpomembnejšimi dediči Boscheve umetnosti 16. stoletja je Pieter Bruegel starejši, a tudi pozneje so se slikarji pogosto vračali k njegovi umetnosti, vse do nadrealistov s Salvadorjem Dalíjem na čelu.

Med Boschevimi najbolj znanimi deli je Vrt zemeljskih naslad (okoli 1495–1505, danes v Pradu v Madridu), z grozečo črnino pekla na eni in zelenino raja na drugi strani ter mamljivim vrtom v sredini. Umetnostni zgodovinarji o sporočilnosti triptiha niso povsem zedinjeni - eni osrednje krilo razumejo kot zbirko skušnjav, ki se jim lahko človek vda ali pa se jim upre (posledice obeh odločitev so predstavljene na stranskih krilih), drugi kot panoramo izgubljenega raja. Kadar je triptih zaprt, predstavlja podobo stvarjenja sveta. Bosch je naslikal vsaj 16 krilnih oltarjev, od katerih se jih je osem ohranilo tako rekoč v celoti, pet pa v fragmentih. V Pradu hranijo tudi tistega s Senenim vozom, na Dunaju pa s Poslednjo sodbo. Med umetnikovimi bolj znanimi deli velja omeniti še Skušnjave sv. Antona, Smrt in skopuh ter Ladjo norcev.

Najprej v Den Boschu, nato v Madridu
500-letnice smrti se od začetka leta spominjajo v številnih razstaviščih po svetu, vendar prideta zaradi maloštevilnih ohranjenih Boschevih v poštev predvsem dve. Že februarja so veliko razstavo odprli v Muzeju Severnega Brabanta v slikarjevem rojstnem mestu Den Bosch. Razstavo, ki je pod naslovom Hieronymus Bosch - vizije genija obsegala 17 od 24 ohranjenih umetnikovih slik in 19 od 20 risb, si je ogledalo rekordnih 421.000 obiskovalcev.

V madridskem Pradu pa bo približno 75 odstotkov Boschevega opusa na ogled še do 11. septembra. Prado je tudi sicer eden izmed osrednjih hraniteljev Boscheve umetnosti, tam pa so dela pristala predvsem po zaslugi Filipa II., ki je v poznem 16. stoletju pridobil več umetnikovih umetnin.

Umetniki, ki so gradili na Boschevi dediščini
V hamburškem razstavišču Bucerius Kunst Forum so pripravili razstavo Narobe svet - stoletje Hieronymusa Boscha. Tam so predstavljeni prizori pekla in greha, ki so bili značilni za nizozemsko umetnost 16. stoletja. Na ogled je 90 del umetnikov iz generacije, ki je sledila Boschu in povzela ter redefinirala njegov slikovni slovar.