Repliko stolpa je izdelala strokovna konservatorsko-restavratorska ekipa Narodnega muzeja Slovenije in je iz enakih kosov pločevine, kot jih je pred 120 leti uporabil župnik Jakob Aljaž. Foto: Promocijsko gradivo
Repliko stolpa je izdelala strokovna konservatorsko-restavratorska ekipa Narodnega muzeja Slovenije in je iz enakih kosov pločevine, kot jih je pred 120 leti uporabil župnik Jakob Aljaž. Foto: Promocijsko gradivo
Razstavo si bo po Kranju mogoče ogledati še v Celju, Mariboru, Ljubljani in Kopru. Foto: Promocijsko gradivo
Mladi obiskovalci razstave. Foto: Promocijsko gradivo

Ob odprtju potujoče razstave, ki je nastala pod okriljem Tuša, to podjetje ustanavlja tudi sklad, namenjen ohranitvi Aljaževega stolpa in vzdrževanju planinskih poti.

Osrednji eksponat razstave je replika stolpa, ki ga je izdelala strokovna konservatorsko-restavratorska ekipa Narodnega muzeja Slovenije in je iz enakih kosov pločevine, kot jih je uporabil župnik Jakob Aljaž, ko je avgusta 1895 postavil stolp vrh Triglava. V Planetu Tuš Kranj so, da bi ta nacionalni simbol približali vsem generacijam, razstavo postavili na ogled do 21. aprila. Nato si bo razstavo, ki je sicer nastala že lani, mogoče ogledati še v njihovih trgovskih središčih v Celju, Mariboru, Ljubljani in Kopru.

Nenadomestljiv simbol slovenstva
Aljažev stolp, ki še danes predstavlja ponos slovenskega naroda, je bil kot izjemen krajinski motiv in nenadomestljiv simbol slovenstva leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Že 120 let na izpostavljenem vrhu kljubuje vremenskim pojavom in tudi človeškemu dejavniku, zato je stalno potreben popravil.

"Zgodba stolpa vrh Triglava je edinstvena v Alpah in verjetno v celotnem svetu," je poudaril soavtor razstave in vodja oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju Slovenije Gorazd Lemajič in dodal, da moramo, če želimo, da ta zgodba ostane med nami, imeti odgovoren odnos do spomenika.

Tako je opozoril, da plezanje po stolpu in druge dejavnosti obiskovalcev Triglava pospešujejo njegovo propadanje. Za sprotno vzdrževanje stolpa skrbi Planinska zveza Slovenije, v pripravi pa je tudi restavratorsko-konservatorski načrt za stolp, po katerem bi lahko originalni stolp vsaj še nadaljnjih 120 let stal vrh najvišje slovenske gore.

Za varnejše poti planincev
V želji po ohranitvi pomembnega simbola slovenske kulturne dediščine se je družba Tuš povezala s Planinsko zvezo Slovenije. Podpisali so pismo o nameri za ustanovitev sklada, v katerem se bo do konca oktobra zbiral del sredstev od prodaje posebej označenih izdelkov slovenskih proizvajalcev in dobaviteljev.

Generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko je ob tej priložnosti izpostavil, da je Aljažev stolp treba še posebej skrbno upravljati in ga vzdrževati v skladu s priporočili stroke, prav tako posebno skrb pa zahteva tudi ustrezno vzdrževanje označenih planinskih poti, ki planince varneje vodijo v gore.