Španski arhitekturni studio Mansilla + Tuñón Arquitectos je deseti dobitnik nagrade Miesa van der Rohea za najboljšo evropsko arhitekturo zadnjih dveh let. Prva nagarada je šla leta 1988 v roke portugalskega arhitekta Álvara Size. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Španski arhitekturni studio Mansilla + Tuñón Arquitectos je deseti dobitnik nagrade Miesa van der Rohea za najboljšo evropsko arhitekturo zadnjih dveh let. Prva nagarada je šla leta 1988 v roke portugalskega arhitekta Álvara Size. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Mies van der Rohe Award
Razstava projektov, ki so se potegovali za nagrado Miesa van der Rohea, bo na ogled do 22. junija, ko se konča Teden arhitekture v Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Mies van der Rohe Award
Nagrado skupaj z Evropsko unijo podeljuje Fundacija Miesa van der Rohea, katero je oblast mesta Barcelona ustanovila leta 1983, in sicer z namenom rekonstrukcije znamenitega paviljona, ki ga je Mies van der Rohe za potrebe nemške predstavitve na svetovni razstavi v Barceloni načrtoval leta 1929. Foto: MMC RTV SLO/P. B.

Pri nagradi The European Union Prize for Contemporary Architecture - Mies van der Rohe Award (Nagrada Evropske unije za sodobno arhitekturo – Nagrada Miesa van der Roha) gre za bienalno priznanje, ki ga vsaki dve leti delu, ki najbolje izraža odličnost v arhitekturi, podeljujeta Fundacija Miesa van der Rohea iz Barcelone in Evropska unija. Da je potujoča razstava, na kateri je prek maket in razstavnih panojev predstavljenih 40 projektov, na ogled tudi v Ljubljani, je v več pogledih izredno pomembno dejstvo.
Nadaljevanje estetike Miesa van der Rohea
Povsem prvič v dvajsetletni zgodovini nagrade, poimenovane po enem največjih arhitektov obdobja funkcionalizma oziroma internacionalnega sloga, se je namreč zgodilo, da je izbor po sodbi uveljavljenih strokovnjakov za arhitekturo najboljših arhitekturnih rešitev v Evropi razstavljen v Sloveniji. Poleg tega se je tokrat tudi prvič zgodilo, da je Fundacija Mies van der Rohe nagradila slovenske arhitekte. To sta Matija Bevk in Vasa J. Perović, ki sta lani prejela posebno priznanje za obetavne mlade arhitekte. Navdušila sta s stavbo fakultete za matematiko, odlike katere je ob odprtju razstave izpostavila tudi koordinatorka nagrade Diane Gray.
Fakultetni objekt studia Bevk Perović Arhitekti je 'miesejanska stavba' in v tem pogledu gre za delo arhitektov, ki naredijo manj, a prav zato v resnici naredijo več. Pred nami je torej primer odličnega nadaljevanja minimalistične modernistične estetike, ki je v svojem izvirnem izrazu zaznamovala tudi slovensko arhitekturno krajino sredine 20. stoletja. Glavna nagrada je lani sicer pripadla španskemu studiu Mansilla + Tuñón Arquitectos, in sicer za objekt MUSAC – Muzej sodobne umetnosti pokrajine Castilla y León v mestu León.
Rezime arhitekturnih dosežkov dveh let
Bevk in Perovič nista edina slovenska arhitekta, katerih delo se je lani uvrstilo v „bienalno antologijo dobre arhitekture“, kot je dela na razstavi poimenovala Grayeva. Med izbranci sta tudi arhitekta Dean Lah in Milan Tomac, ki sta v družbo predstavnikov 'zvezdniškega sistema arhitektov' uspela vstopiti s hotelom Sotelia, postavljenim v Podčetrtku. Dosežki četverice slovenskih arhitektov ne bodo kmalu utonili v pozabo. Kot je pojasnila Diane Gray, vse na razstavi predstavljene eksponate shranijo v prostorih Fundacije Mies van der Rohe, kjer tako nastaja pravi arhiv sodobne evropske arhitekture.
Najbolj prisotna, a najbolj zapostavljena umetnost
Naslednji razlog za velik pomen dogodka je izpostavil podžupan MOL-a Janez Koželj. Razstava izbora arhitekturnih elaboratov na Ljubljanskem gradu je namreč uvod v kar dva pomembna dogodka; to sta Evropski forum za arhitekturo in Teden arhitekture v Sloveniji, ki se bosta zgodila sredi meseca junija. To bo torej tudi čas, ko arhitektura v medijih (verjetno) vsaj nekaj dni ne bo tako zapostavljena, kot je običajno. Andrej Hrausky iz zavoda Dessa, ki sodeluje v svetovalnem odboru nagrade Mies van der Rohe, je namreč opozoril, da je arhitektura umetnost, ki je ta čas najbolj zapostavljena, četudi gre pravzaprav za najbolj prisotno umetnost, ki vpliva na naša življenja, naj se tega zavedamo ali ne.
Polona Balantič















Nagrajenec Fundacije Mies van der Rohe prejme skulpturo Xavierja Corberója, ki je posnetek fragmenta stebra iz izvirnega barcelonskega paviljona Miesa van der Rohea. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Na razstavi so izbrani projekti predstavljeni na razstavnih panojih in prek maket, ki so jih avtorji načrtov izdelali na prošnjo Fundacije Miesa van der Rohea. Slednja namreč želi ostati največji evropski arhiv sodobne evropske arhitekture. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Komisija, ki je izbirala nagrajence, je v stavbi Fakultete za matematiko Univerze v Ljubljani prepoznala zrelo in samozavestno interpretacijo arhitekturnega vokabularja modernizma. Foto: Bevk Perović Arhitekti
Andrej Hrausky je pred odprtjem povedal, da gre za razstavo dobre arhitekture. Pojem dobre arhitekture sicer ni povsem jasno določen in ga definira predvsem soglasno mnenje večjega števila poznavalcev. Takšno mnenje je določilo izbrance nagrade Mies van der Rohe, zato je to razstava prodorne evropske arhitekture in obenem dogodek, ki pokaže, kako se slovenska arhitektura uvršča v evropski arhitekturni položaj. Postavitev nam govori o pomenu slovenske arhitekture v evropskem kontekstu. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Slovenski arhitekti so se znašli v imenitni družbi. Njihova dela so bila namreč postavljena ob bok delom arhitektov, ki pripadajo tako imenovanemu 'zvezdniškemu sistemu' arhitektov, kot so zadnji Pritzkerjev nagrajenec Jean Nouvel, Zaha Hadid, Norman Foster ali Richard Rogers. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Evropska arhitekturna nagrada je bila ustanovljena z namenom slaviti bogato in raznoliko evropsko arhitekturno produkcijo, in sicer na dva načina. Najprej gre za spodbujanje 'kroženja' arhitektov po Evropi prek promoviranja pomena transnacionalnih projektov, nadalje pa gre tudi za opogumljanje mladih arhitektov, ki so prepoznani kot veliki upi evropske arhitekture. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Janez Koželj je dejal, da razstava kaže na enega od bistev sodobne arhitekture. Ta se namreč vedno manj obrača k umetnosti, vedno manj si prizadeva biti umetnost. Njeno bistvo ni estetskost, pač pa je to programska in problemsko usmerjena arhitektura, ki je blizu inženirstvu. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Po besedah podžupana Koželja se od sodobne arhitekture pričakuje sproščenost oblike, kar omogoča nenehno prilagajanje stavbe potrebam uporabnika. Prostori niso fiksni, pač pa morajo dopuščati improvizacije. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Nagrado Mies van der Rohe podeljujejo od leta 1988. Od samega začetka kot partner sodeluje tudi Evropska unija, še posebej pomemben pa je mednarodni moment nagrade. Pri izboru nagrajencev namreč sodelujejo arhitekturne ustanove iz vse Evrope; slovenski partner je zavod Dessa. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
V najožjem krogu nominirancev za nagrado so bili poleg zmagovalnega projekta še Nacionalni koreografski center (Aix-en-Provence) studia Rudy Ricciotti architecte, umetniški center Sines (Sines, Portugalska) biroja Aires Mateus e Associados, stavba America's Cup birojev b720 Arquitectos in David Chipperdale Architects, znanstveni center Phaeno (Wolfsburg) Zahe Hadid, poslovna šola (Bordeaux) studia Locaton & Vassal Architects in muzej Mercedes-Benz (Stuttgart) UNStudia. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
V ožjem krogu nominirancev se je znašla tudi stavba, pri kateri so kot največjo kakovost ocenili to, da stavba, čeprav je zaseben objekt, zaradi odprtih ploščadi ustvarja vtis javne in vsem dostopne arhitekture. Poleg tega je objekt kljub svoji preprostosti uspel zaznamovati in skoraj preoblikovati jedro pristaniškega predela Valencie. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Na razstavi, ki obenem prikazuje, kako se slovenska arhitekturna produkcija uvršča v evropski kontekst, je med drugim predstavljen tudi hotel Sotelia slovenskih arhitektov Deana Laha in Milana Tomaca. Hotek je bil med drugim nagrajen že na piranskih dnevih arhitekture 2006, kjer je žirija v stavbi prepoznala sijajno funkcionalno rešitev hotelske stavbe, ki se obenem izvrstno prilagaja gozdnati okolici. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Koordinatorka nagrade Miesa van der Rohea Diane Gray je dejala, da večina ljudi še danes ne ve, za kaj pri arhitekturi sploh gre. Prav zato se je komisija trudila narediti izbor 40 čim bolj raznolikih projektov, katerim je skupno le to, da vsi pripadajo okolju sodobnega evropskega mesta in da so modeli za arhitekturo, ki naj zaznamuje trajnostno mesto. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Arhitektura je po mnenju Andreja Hrauskyja iz zavoda Dessa po krivici zapostavljena, saj gre za edino umetnost, ki sooblikuje življenja vseh ljudi. Naj se ti tega zavedajo ali ne. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Paviljon, v katerem se je Nemčija leta 1929 predstavila na svetovni razstavi v Barceloni, velja za enega najbolj imenitnih primerkov arhitekture modernizma. Zato je barcelonska oblast tudi sklenila, da je potrebno paviljon znova zgraditi. Gradbena dela so stekla leta 1983, paviljon pa so odprli tri leta pozneje. Foto: MMC RTV SLO/P. B.