Eva Petrič asemblaže sestavlja iz podarjenih in na bolšjih trgih na raznih koncih sveta kupljenih kosov čipk. Kot pravi, s transgeneracijsko sestavo učinkujejo močno arhetipno. V njih izpostavlja idrijsko čipko ter z njo slovensko tradicijo vključuje v sodobno umetniško instalacijo, jo globalizira in postavlja v univerzalne okvire. Foto:
Eva Petrič asemblaže sestavlja iz podarjenih in na bolšjih trgih na raznih koncih sveta kupljenih kosov čipk. Kot pravi, s transgeneracijsko sestavo učinkujejo močno arhetipno. V njih izpostavlja idrijsko čipko ter z njo slovensko tradicijo vključuje v sodobno umetniško instalacijo, jo globalizira in postavlja v univerzalne okvire. Foto:

Podobno, kot je njeno Kolektivno srce, je tudi instalacija Love-Belief-Hope, Eden transplanted sestavljena kot ogromen asemblaž iz recikliranih čipk, ki jih umetnica nabira po vsem svetu. Izpod stropa katedrale bodo obešeni trije asemblaži – deset metrov visoki in sedem metrov široki reciklirani kosi čipk – v obliki treh oblakov – ljubezni, vere in upanja. Te oblake Eva Petrič razume v emocionalnem smislu oziroma kot triptih, ki naj predstavlja raj.

Molekule emocij
Predstavlja se tudi z razstavo fotografij Molecules of Emotions, ki bo na ogled v stavbi Curhaus poleg katedrale. Razstava umetniških fotografij temelji na avtoričinem projektu Gr@y Matter - language of shadow, v katerem je raziskovala komunikacijsko sposobnost senc, kar je prevedla v jezik čustev. Želela je izpostaviti potencial senc in čustev, ki jih imamo po njenih besedah vsi, četudi se jih ne zavedamo. Sencam je hotela izbrisati negativno konotacijo in jih predstaviti v njihovi eksistencialni nujnosti. Sence so neopazni del našega vsakdana, podobno kot čustva, ki jih pogosto potiskamo v senco, je pojasnila.

Prek fotografij je želela čustva vizualizirati s sencami. "V prisotnosti senc in emocij smo hkrati objekt in subjekt, na katerih svetloba ustvarja sence in misli ustvarjajo emocije," je ob razstavi zapisala Petričeva. Do 6. julija bodo na ogled analogne, v temnici obdelane fotografije, nato digitalizirane in prenesene na velike formate pleksistekla in aludubonda, s katerimi umetnica preizprašuje pomen čustev in njihovo sestavo.

Eva Petrič, rojena leta 1984 v Kranju, živi in deluje med Dunajem, New Yorkom in Ljubljano. Ukvarja se s fotografijo, slikanjem, videoprojekcijo, performansom in pisanjem. Diplomirala je iz psihologije in vizualne umetnosti na dunajski Univerzi Webster in magistrirala iz novih medijev na inštitutu Transart (New York/Berlin) v sodelovanju z Donavsko univerzo v Kremsu. Njena dela so bila predstavljena na več kot 30 samostojnih in okoli 50 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini.