Pred dvajsetimi leti je Shigetaka Kurita dobil nalogo: razviti je moral preproste piktograme, s katerimi bi japonski uporabniki kratkih sporočil zamenjali nekatere pogosto uporabljane besede. Foto: Reuters
Pred dvajsetimi leti je Shigetaka Kurita dobil nalogo: razviti je moral preproste piktograme, s katerimi bi japonski uporabniki kratkih sporočil zamenjali nekatere pogosto uporabljane besede. Foto: Reuters
Tako je bilo videti prvo srce, ki se ga je dalo poslati v sporočilu. Foto: Shigetaka Kurita, NTT DoCoMo
Emojiji so se, kot še marsikatera druga domislica, rodili na Japonskem. Foto: Reuters

Muzej moderne umetnosti v New Yorku je za svojo stalno razstavo odkupil upodobitev prve serije čustvenčkov izpred dvajsetih let; v sloviti MoMI bodo viseli ob platnih Pabla Picassa in Jacksona Pollocka. Čisto natančnega načina postavitve muzej za zdaj sicer še noče razkriti, napovedujejo pa, da bo inštalacija na ogled že na začetku decembra.

Japonski ponudnik telekomunikacij Nippon Telegraph and Telephone, NTT DOCOMO, je leta 1999 razvil prvi "komplet" 176 čustvenih simbolov, ki se jih je dalo uporabljati na mobilnih telefonih in pozivnikih. 12 krat 12 pikslov velike sličice src, puščic in izrazov so bile ogrodje za čustvenčke, ki jih danes uporabljamo vsi, in ki - vzporedno z napredkom prenosnih telefonov - postajajo vse bolj sofisticirani.

Paola Antonelli, višja kuratorka MoMinega oddelka za arhitekturo in oblikovanje, pravi, da je novi nakup popolnoma v skladu z enim od poslanstev muzeja: zbirati in razstavljati primerke brezčasne umetnosti in oblikovalskih dosežkov.

"Čustvenčki kot koncept segajo stoletja v preteklost - vse do ideogramov, hieroglifov in drugih grafičnih simbolov. Z njihovo pomočjo lahko potegnemo čudovit lok, ki zaobjema celo človeško zgodovino," pojasnjuje Antonellijeva.

Prvi emojiji, ki jih je razvil Japonec Šigetaka Kurita, so se v domovini v hipu prijeli - in kmalu so novo modo posvojili tudi drugod po svetu. Leta 2006 je Google ponudil možnost uporabe čustvenčkov v Gmailu, Apple pa jih je svoji aplikaciji za sporočila dodal v letu 2011. Danes obstaja okrog dva tisoč standardiziranih simbolov.

Redefiniranje pojma umetniške zbirke
Novi nakup MoMe se je zgodil okrog šest let po tem, ko so v svojo zbirko dodali simbol @, ki je v uporabi tako v e-pošti kot na družbenih omrežjih, češ da ima izjemno "oblikovalsko moč". Dodatek tega simbola v zbirko se zanaša tudi na predpostavko, da fizično posedovanje predmeta ni več predpogoj, da ga dodaš svoji zbirki. Kuratorji imajo tako proste roke za "zbiranje" artefaktov, ki so preveliki za muzejske stavbe (npr. satelite) ali popolnoma neoprijemljivi (npr. emojiji).

Lingvisti ugotavljajo, da čustvenčki ljudem pomagajo izraziti čustva, ki jih v sporočilih ali e-pismih sicer ne bi ubesedili. Konec koncev je treba vedeti, da v pogovoru v živo približno 70 odstotkov informacij dobimo po neverbalni poti - podzavestno prebiramo izraze, govorico telesa in tako dalje.

Mimogrede, studio Sony za naslednje leto napoveduje film, postavljen v fiktivno mesto Textopolis. Njegov naslov bo Emojimovie: Express Yourself.