Iz Leonardovih skic, ki so na ogled na razstavi v Louvru, je mogoče razbrati umetnikov dolgoletni študij iger svetlobe, na katerih je zasnoval svojo tehniko slikanja. Uporabil jo je tudi na sliki Ana Samotretja (na sliki), in sicer pri slikanju modrega Marijinega plašča, kjer je mogoče videti skoraj nezaznavno igro svetlobe in sence. Foto: EPA
Iz Leonardovih skic, ki so na ogled na razstavi v Louvru, je mogoče razbrati umetnikov dolgoletni študij iger svetlobe, na katerih je zasnoval svojo tehniko slikanja. Uporabil jo je tudi na sliki Ana Samotretja (na sliki), in sicer pri slikanju modrega Marijinega plašča, kjer je mogoče videti skoraj nezaznavno igro svetlobe in sence. Foto: EPA

Leonardo je verjel, da umetnost temelji na teoretskem poznavanju narave in njenega delovanja.

Kustos razstave Vincent Delieuvin
Leonardo Da Vinci, razstava vLouvru
Obiskovalci Louvra si ogledujejo Da Vincijevo Ano Samotretjo (levo) in kopijo slike, ki jo je ustvaril eden izmed njegovih učencev. Razstava je na ogled od 29. marca do 25. junija. Foto: EPA

"To je neverjetno, tako lepo. Sedaj dobimo enak občutek, kot ga dobimo, če vstopimo v restavrirano Sikstinsko kapelo, ki jo krasijo znamenite Michelangelove freske. Poglejte to modro," je ob četrtkovem odprtju razstave Ana Samotretja, zadnja mojstrovina Leonarda da Vincija, komentiral eden izmed obiskovalcev.

Umetnost na temelju poznavanju narave
Leonardo se je sliki, na kateri je upodobil Devico Marijo skupaj z njeno materjo Ano in malim Jezusom, posvečal 20 let, do svoje smrti leta 1519. Na razstavi, ki bo na ogled do 25. junija, je poleg Ane Samotretje predstavljenih 130 pripravljalnih risb, ki so delo Leonarda in njegovih učencev. V eni izmed beležnic z matematičnimi skicami je denimo mogoče videti, da se je umetnik več let ukvarjal s tem, kako se svetloba lomi na nepropustnih površinah. Iz nje je mogoče tudi dešifrirati tehniko, po kateri danes slovi Leonardo.
Po besedah kustosa razstave Vincenta Delieuvina je mogoče z njimi slediti tako nastajanju slike kot Leonardovemu razvoju v zadnjih dveh desetletjih njegovega življenja. Razstavo je sam označil kot "znanstveno delavnico" in dodal: "Leonardo je verjel, da umetnost temelji na teoretskem poznavanju narave in njenega delovanja."

So restavratorji v sliko preveč posegli?
Restavriranje slavne slike je v strokovni javnosti sprožilo številne dvome. V muzeju Louvre so umetnino sicer nameravali očistiti že pred 17 leti, vendar so načrt opustili, saj so se bali, da bi se pri tem poškodoval Leonardov znameniti sfumato.
Ko pa je projekt restavracije slike leta 2009 končno le dobil zeleno luč, sta lani iz svetovalnega odbora izstopila priznana strokovnjaka Jean-Pierre Cuzin in Segolene Bergeon Lange, ker sta menila, da bodo restavratorji preveč posegli v sliko in ustvarili barvne odtenke, ki jih renesančni mojster ni nameraval doseči. Vendar pa je Bergeon Langeova potem, ko je videla restavrirano umetnino, po poročanju AP-ja deloma spremenila svoje mnenje. V intervjuju za revijo, ki jo izdaja muzej Louvre, je namreč dejala, da je zdaj glede nekaterih stvari, ki so ji prej vzbujale skrb, pomirjena.

Leonardo je verjel, da umetnost temelji na teoretskem poznavanju narave in njenega delovanja.

Kustos razstave Vincent Delieuvin