Gani Llalloshi je v Sloveniji ostal, ker je želel dati priložnost svojemu delu, svojemu svobodnemu slikarskemu izražanju. Takšne svobode pred 25 leti na Kosovu ni imel. Foto: Alma Bejtullahu
Gani Llalloshi je v Sloveniji ostal, ker je želel dati priložnost svojemu delu, svojemu svobodnemu slikarskemu izražanju. Takšne svobode pred 25 leti na Kosovu ni imel. Foto: Alma Bejtullahu

Kaj čutijo tisti, ki pogrešajo svojce? Prav zaradi tega razstavljenih portretov nisem poimenoval z osebnimi imeni, temveč navedel le vloge članov v družini.

Gani Llalloshi, slikar
Gani Llalloshi vezi s Kosovom ni nikoli pretrgal, razstavlja pa od Slovenije do Japonske. Živi v Piranu. Foto: Alma Bejtullahu

Nimam težav z identiteto, s katero sem rojen. Še več, zelo radovedno, a hkrati razmišljajoče želim priklicati spomine in se izražati s spomini iz otroštva.

Gani Llalloshi, slikar

V Mestni galeriji Nova Gorica smo imeli pred kratkim priložnost pogledati razstavo O meni in o tistih, ki so mi blizu, s katero je kuratorka Majda Božeglav Japelj predstavila dela slikarja Ganija Llalloshija in dela slikarke Lorene Matic.

Reportažo o slikarju Ganiju Llalloshiju in njegovi razstavi Drevo življenja si lahko ogledate v oddaji NaGlas! spodaj ali v 4D-arhivu MMC-ja. NaGlas! je na sporedu TVS vsak drugi torek ob 14.20.


Kaj čutijo sorodniki pogrešanih?

Albanski umetnik kosovskih korenin Gani Llalloshi se je predstavil s ciklom Drevo življenja. Gre za osebno in intimno pripoved o posamezniku in svetu, ki ga obdaja. To je izrazil s pomočjo velikih individualnih portretov.
"Podobe, ki jih vidimo v galeriji, so portreti mojih najbližjih. Na neki način je hommage družini. Ob koncu devetdesetih smo tisti, ki pripadamo Kosovu, izgubili svoje najdražje. Nekateri smo dočakali njihovo vrnitev, nekateri ne. So družine, ki že 16 let iščejo očeta, mater, brata, sestro, hčerko, ženo," pravi slikar in se vpraša: "Kaj čutijo tisti, ki pogrešajo svojce? Prav zaradi tega razstavljenih portretov nisem poimenoval z osebnimi imeni, temveč navedel le vloge članov v družini."

Arhetipske čustvene vezi
Tako so nastali portreti slikarjevih staršev, žene in hčerke, bratov in sester. Za predstavitve arhetipskih čustvenih vezi je uporabil prvinske tehnike. "Za upodobitev družinskega stebla sem uporabil najstarejši instrument, ki ga pozna človeštvo, to je oglje."
Razstavljal od Ljubljane do Nizozemske in Japonske
Slikar živi v Sloveniji že četrt stoletja, a njegove kosovske korenine so vedno prisotne v njegovem izražanju. Slikarstvo je namreč končal v rojstni Prištini leta 1989, podiplomski študij pa na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Uspešno je razstavljal od Ljubljane do Nizozemske in Japonske. Pred 25 leti je spoznal, da na Kosovu, v tistih časih, ni imel možnosti svobodnega izražanja.

Svobodo izražanja našel v Sloveniji
"V Sloveniji sem ostal, ker sem želel dati priložnost svojemu delu, svojemu svobodnemu izražanju," pravi slikar in nadaljuje: "To svobodno izražanje sem takrat našel v Ljubljani, med svojimi kolegi, med slovenskimi umetniki."

Tudi Kosovo je del slikarjeve identitete
Vezi s Kosovom ni nikoli pretrgal. Še več, uspešno je razstavil in se predstavil na Kosovu. Tudi Kosovo je del njegove identitete: "Nimam težav z identiteto, s katero sem rojen. Še več, zelo radovedno, a hkrati razmišljajoče želim priklicati spomine in se izražati s spomini iz otroštva."

Sodobno vizualno izražanje
Gani Llalloshi želi predstavljati vedno sveže pripovedi, ki so morda arhaične, a to želi početi na vizualno sodoben način. Zagotavlja, da so pričujoči portreti le začetek večje zgodbe, ki jo bo nadaljeval v prihodnosti.

Kaj čutijo tisti, ki pogrešajo svojce? Prav zaradi tega razstavljenih portretov nisem poimenoval z osebnimi imeni, temveč navedel le vloge članov v družini.

Gani Llalloshi, slikar

Nimam težav z identiteto, s katero sem rojen. Še več, zelo radovedno, a hkrati razmišljajoče želim priklicati spomine in se izražati s spomini iz otroštva.

Gani Llalloshi, slikar