Poleg namere predstaviti posamezna gledališča in njihove repertoarje je namen razstave omogočiti vpogled v estetski in vsebinski okvir, ki se je izoblikoval v teh gledališčih. Zato so poleg eksponatov, ki se nanašajo na posamezne predstave, v celote razvrščene različne priredbe iste besedilne predloge, pa tudi motivi, ki so si tematsko in idejno blizu, torej različne odrske uresničitve predlog in intimnih hotenj, svetov in junakov. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Poleg namere predstaviti posamezna gledališča in njihove repertoarje je namen razstave omogočiti vpogled v estetski in vsebinski okvir, ki se je izoblikoval v teh gledališčih. Zato so poleg eksponatov, ki se nanašajo na posamezne predstave, v celote razvrščene različne priredbe iste besedilne predloge, pa tudi motivi, ki so si tematsko in idejno blizu, torej različne odrske uresničitve predlog in intimnih hotenj, svetov in junakov. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Največja težava je, da Srbija nima institucije, ki bi shranjevala lutke. Gledališča imajo majhne prostore, v nekaterih so lutke poškodovane, vlažne in plesnive.

Avtorica razstave Ljiljana Dinić
Srbske lutke
Lutka ima v srbski ljudski tradiciji zelo pomembno mesto. Skupaj z masko ima posebej prevladujočo vlogo v ljudskih magijskih obredih in običajih, ki so se v nekaterih okoljih ohranili vse do danes. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Pomemben delež v zgodovini srbskega lutkarstva imata tudi Edo Majaron in Agata Freyer, ki je za številne tamkajšnje lutkovne predstave ustvarila likovno podobo.

Direktor Mini Teatra Robert Waltl
Srbsko lutkarstvo
Posebnost srbskega lutkarstva je prevlada gostujočih umetnikov, razlog pa je v tem, ker v Srbiji ni nobene ustanove, ki bi izobraževala lutkovni kader. Poleg lutkarjev iz Češke in Poljske imajo v zadnjih treh desetletjih vodilno vlogo ustvarjalci iz sosednje Bolgarije, kjer se je tudi šolalo največ domačih, srbskih režiserjev in animatorjev. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Manj kot leto dni po uspehu z razstavo Poljskih gledaliških lutk Mini teater v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije in partnerji iz Srbije v okviru mednarodnega evropskega projekta Lutkovna nomadska akademija 3 nocoj s slovesnim odprtjem ob 17. uri predstavlja široko paleto srbskega lutkarstva in gledališkega ustvarjanja za otroke. Po odprtju bo predstavo Tam daleč odigrala lutkarska skupina Pepino iz Niša.

Poškodovane, plesnive in vlažne lutke
"Največja težava je, da Srbija nima institucije, ki bi shranjevala lutke. Gledališča imajo majhne prostore, v nekaterih so lutke poškodovane, vlažne in plesnive. Upam, da bo ta razstava pripomogla k temu, da se bodo te lutke hranile pri nas v gledališkem muzeju v Novem Sadu, naslednji korak pa bi moral biti muzej lutk. Tako za naslednjo razstavo ne bi bilo težav," je o ljubljanski razstavi povedala njena avtorica Ljiljana Dinić. Nekatere lutke iz beograjskega gledališča Duško Radović so zgorele leta 1999 med napadi zveze Nato na Srbijo.

V Ljubljani bo razstava premierno na ogled do 15. maja, pozneje pa bo gostovala tudi v Subotici v Srbiji. "Prvič so lutke iz različnih srbskih gledališč zbrane skupaj za to razstavo. Veliko zanimanje bo pozneje tudi v Srbiji, kjer bodo razstavo videli za nami," je povedal direktor Mini Teatra Robert Waltl, eden izmed pobudnikov projekta. Waltl je pojasnil tudi nekaj o razlikah in sodelovanju med srbskim in slovenskim lutkarstvom: "Slovenci imamo kljub kratki tradiciji veliko bogatejšo lutkovno umetnost. Mnogo najbolj eminentnih slovenskih likovnih umetnikov je v zadnjih 60 letih sodelovalo z lutkovnimi gledališči. Na srbski razstavi pa niso samo srbski avtorji, temveč večinoma avtorji iz drugih držav, ki so sodelovali pri projektih v srbskih gledališčih. Pomemben delež v zgodovini srbskega lutkarstva imata tudi Edo Majaron in Agata Freyer, ki je za številne tamkajšnje lutkovne predstave ustvarila likovno podobo."

Pengovova nagrada Slobodanu Markoviću
Ob odprtju razstave bodo visoko priznanje, poimenovano po umetniku Jožetu Pengovu, podelili Slobodanu Markoviću, duhovnemu očetu in ustanovitelju Mednarodnega festivala gledališč za mlade v Subotici. V obrazložitvi Pengovove nagrade o letošnjem prejemniku so zapisali: "Že 20 let vodi in organizira vsakoletni mednarodni festival, ki je prostor srečanj estetik gledališč za otroke in mlade, lutkovnih predstav in dramskih predstav, ki jih kot selektor tudi vsakič ureja v smiselno uravnoteženo celoto. Tudi v težkih časih po razpadu skupne države mu je uspelo, da so se na festivalu v Subotici srečevali umetniki iz vseh področij in primerjali svoje dosežke z najbolj zanimivimi predstavami iz vsega sveta." Na zadnjem, 19. festivalu v Subotici je maja 2012 veliko nagrado prejel Mini teater iz Ljubljane za predstavo Sneguljčica, igralsko nagrado pa protagonista predstave. Markovič je na tiskovni konferenci ob odprtju razstave povedal, da bo na subotiškem festivalu v naslednjem letu ali dveh nacionalna predstavitev slovenskih lutk in kostumov.

Kot zanimivost so ob razstavi zapisali, da se sodobno srbsko lutkarstvo začenja leta 1881, ko je pesnik in zdravnik Jovan Jovanović Zmaj v otroškem časopisu Neven objavil lutkovno igro Nesrečna Kafina. Besedilo spremljajo ilustracije lutk (narejenih iz krompirja) na paličicah. Konec 19. stoletja so imeli pri širjenju lutkarstva največji delež potujoči lutkarji, zabavljači, ki so nastopali po sejmih in trgih ter ob cirkusih. Prvi znani potujoči srbski lutkar Ilija Božić je eden od mnogih, ki so navzoče razveseljevali z lutko Todorjem, srbsko različico grotesknega ljudskega lika, junaka uličnega gledališča, po katerem je večina takratnih potujočih gledališč tistega časa dobila naziv Kuku Todor. Razstavo tako o starejšem kot tudi sodobnem srbskem lutkarstvu so v Narodnem muzeju Slovenije pripravili Gledališki muzej Vojvodine, Mednarodni festival otroškega gledališča v Subotici in Mini teater iz Ljubljane kot nosilec projekta.
Nekaj lutk z razstave si oglejte v spodnji galeriji fotografij.

Največja težava je, da Srbija nima institucije, ki bi shranjevala lutke. Gledališča imajo majhne prostore, v nekaterih so lutke poškodovane, vlažne in plesnive.

Avtorica razstave Ljiljana Dinić

Pomemben delež v zgodovini srbskega lutkarstva imata tudi Edo Majaron in Agata Freyer, ki je za številne tamkajšnje lutkovne predstave ustvarila likovno podobo.

Direktor Mini Teatra Robert Waltl