Tla osrednjega razstavnega prostora so na prvi pogled samo gladka, črna površina - šele telesna toplota mnogih obiskovalcev naenkrat razkrije podobo, ki se skriva pod njimi. Foto: EPA
Tla osrednjega razstavnega prostora so na prvi pogled samo gladka, črna površina - šele telesna toplota mnogih obiskovalcev naenkrat razkrije podobo, ki se skriva pod njimi. Foto: EPA
Osnovna ideja je poziv k akciji - razstave ne moreš videti, torej cilja ne moreš doseči, če ne združiš moči z mnogimi soljudmi. Foto: EPA

Osrednji element instalacije so sicer črna tla, občutljiva na toploto. Ko se nanje nagnete več ljudi, se na tleh izriše portret sirskega begunca.

"Če se bo na tla hkrati uleglo 300 ljudi, bomo zelo zadovoljni," je po pisanju britanskega časopisa The Guardiana dejala direktorica londonske galerije Tate Modern Frances Morris. Po njenih besedah je letošnja instalacija manj osredotočena na sam prostor kot nekatere prejšnje in odstira pogled na sodobno migracijsko problematiko.

Prestižni razstavni prostor
Za dvorano turbin je v zadnjih letih instalacije ustvarilo več svetovno znanih umetnikov. Kitajski umetnik Aj Vejvej jo je zapolnil z milijoni sončničnih semen, izdelanih iz porcelana, dansko-islandski umetnik Olafur Eliasson je vanjo postavil ogromno umetno sonce, mehiški umetnik Abraham Cruzvillegas pa jo je zasul z lesenimi gredicami s 23 tonami zemlje in komposta.

Lahko je poslati objokanega čustvenčka - kaj pa prave solze?
Kuratorka Catherine Wood je pojasnila, da je soba joka rezultat umetničinega premišljanja simbolov, ki nadomeščajo besede, čustvenčkov (ang. emoticons) – če so ljudje žalostni, v sporočilu denimo, uporabijo objokan obražček in zgodba je tako končana. Spraviti človeka dejansko v jok, kar je cilj instalacije, pa je nekakšen "socialni eksperiment dejanske empatije".

Aktivistka in umetnica Bruguera je vesela, da je galerija sprejela vse njene "nore" predloge, ki so rezultat idej in diskusij z 21 domačini, ki se imenujejo Tate Neighbours. Ena prvih akcij sosedov je bilo preimenovanje ene glavnih stavb galerije. Boiler House se zdaj imenuje po aktivistki Natalie Bell, ki je sicer tudi osebno spoznala enega izmed "sosedov", mladega Yusefa, ki se je iz Homsa zatekel v Veliko Britanijo.

Manifest povezanosti
Bruguera je v dvorani turbin namestila še zvočnike, ki oddajajo nizkofrekvenčne vznemirjajoče zvoke, in spremenila medmrežno povezavo galerije, tako da ko se bodo obiskovalci vpisali v omrežje, bodo videli manifest, ki so ga napisali sosedje galerije, v katerem predlagajo kulturo povezanosti in medsebojne predanosti.

Ime celotne instalacije se vsak dan spreminja, kot se vsak dan spreminja število (umrlih) migrantov. Instalacija bo na ogled do 24. februarja.