Ljubiteljska zgodovinarka Bernadette Murphy, ki je sklepno etapo poimpresionistovega življenja raziskovala za svojo knjigo, je v ameriških arhivih naletela na dokument, ki bi lahko pomagal enkrat za vselej razrešiti uganko. V zapisniku doktorja Félixa Reya, zdravnika, ki je van Gogha negoval v bolnišnici v Arlesu, se pojavi tudi skica razcefranega uhlja, ki pokaže, da ga je slikar v resnici odrezal v celoti.

Pismo in risba bosta prvič razstavljena v van Goghovem muzeju v Amsterdamu, kjer v petek vrata odpira razstava Na robu blaznosti. Do 25. septembra si boste tako lahko na Nizozemskem ogledali doslej javnosti nedostopne dokumente in artefakte, ki naj bi pomagali povedati celo zgodbo slikarjeve duševne bolezni.

Seveda razstava prinaša tudi 25 slikarskih del in drugih predmetov, med drugim zarjavel revolver, ki je morda orožje, s katerim si je van Gogh vzel življenje. Kuratorji so se torej osredotočili predvsem na zadnje mesece umetnikovega življenja, ko so se nad njim zbirali temni oblaki: od incidenta z ušesom do 29. julija 1890, ko je v kraju Auvers-sur-Oise naredil samomor.

Malo manj ... akademski pristop
Vprašanje duševnega zdravja je od nekdaj fasciniralo ljubitelje van Goghove umetnosti, a njemu posvečeni muzej, ki ima v lasti tudi največjo zbirko mojstrove umetnosti na svetu, te teme ni še nikoli eksplicitno načel. Doslej so se večinoma posvečali van Goghovemu slogu in slikarskemu razvoju po etapah - a so zaradi očitnega zanimanja občinstva za bolj biografska vprašanja sklenili ubrati še malo drugačen pristop. (Tri najpogosteje zastavljena vprašanja v muzeju so namreč: Kaj se je zgodilo z njegovim ušesom? Kakšno bolezen je imel? in Zakaj je naredil samomor?) Razstava je usklajena tudi z izidom knjige Van Gogh’s Ear: The True Story.

Ameriški zgodovinar Steven Naifeh, ki je že leta 2011 izdal obsežno monografijo Van Gogh: The Life, je za The New York Times vse skupaj nezadovoljno komentiral z besedami: "Pripravljen sem jim bil verjeti, da so našli nove Reyeve informacije, a to ni novo in ni verodostojno." V svoji knjigi Naifeh namreč piše, da je obstajala cela vrsta prič, ki so Vincenta videle po incidentu (na primer Theova žena Johanna in umetnik Paul Signac), ki so trdile, da mu ni manjkalo celo uho - in celo "da se je dalo poškodbo celo spregledati, če si ga gledal čisto naravnost v obraz".

Uhelj kot darilo
Ko si je Vincent odrezal uhelj, ga je zavil v papir in ga odnesel v javno hišo. Dekleta v bordelu je vse skupaj silno pretreslo: obdarovanka, kateri je uhelj izročil z navodilom, naj ga "skrbno varuje", je celo omedlela. Murphyjevi je uspelo ugotoviti, da je šlo za dekle po imenu Gabrielle, ki je v javni hiši delala le kot čistilka, a se je je zaradi teh dogodkov še vrsto let držal sloves, da je prostitutka.

"Nekaj skoraj religioznega je na tem, kako ji je ponudil del svojega telesa, da bi zaselila svoje telo," je Murphyjeva interpretirala na predstavitvi razstave. "Imela je namreč zelo veliko brazgotino in bilo je, kot da ji daje 'sveže' meso." Avtorica je prepričana, da je šlo za delirično vedenje, kakršno je bilo značilno za van Goghove duševne zlome. Dogodkov v zvezi z ušesom se pozneje ni spominjal, je bil pa v zadregi, ko je izvedel, kaj je storil, in se nemudoma predal v oskrbo dr. Reyu.

Bi mu današnja medicina lahko pomagala?
Psihologi in biografi so že večkrat skušali s pomočjo ohranjenih pričanj in dokumentov natančneje diagnosticirati van Goghovo duševno bolezen. Nekateri sklepajo, da je imel epilepsijo temporalnega režnja, kar bi pojasnilo nekoherentnost in izgubo spomina; drugi se nagibajo k teoriji bipolarne motnje. Murphyjeva v svoji knjigi piše, da je imel morda oboje. (Amsterdamski muzej bo v času razstave priredil celo simpozij, na katerem bodo zdravniki teoretizirali o različnih možnostih.)

Cilj razstave ni, poudarjajo Nizozemci, da bi umetniške stvaritve gledali skozi optiko umetnikovega duševnega zdravja. Hočejo le pokazati, da je zmogel ustvarjati kljub hromeči bolezni. "Ne gre za to, da bi imel halucinacije in risal, kar je videl. Veliko ljudi to še vedno verjame. Neverjetno je, koliko mu je uspelo ustvariti, čeprav so bila tudi dolga obdobja, ko sploh ni mogel delati."