V Mestnem muzeju razstavo o judovstvu odpirajo na dan, ko se Izraelci spominjajo 6 milijonov žrtev holokavsta. Foto: EPA
V Mestnem muzeju razstavo o judovstvu odpirajo na dan, ko se Izraelci spominjajo 6 milijonov žrtev holokavsta. Foto: EPA
Judje so po porušenju svojega drugega templja v Jeruzalemu leta 70, ko je nastopila potreba, da zmore vsak Jud sam častiti Boga, razvili pravi kult izobraževanja. Da bi se kar najhitreje naučili sami prebirati toro, so se judovski otroci že pri 3 letih začeli učiti hebrejske pisave in jezika. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Tora ali pentatevh ali peteroknjižje je zbirka prvih petih Mojzesovih knjig. Študij tore je pravzaprav verska obveza vsakega Juda. Foto: EPA
Teden judovske skupnosti

To velja tudi za slovensko prestolnico, katere verski in kulturni raznolikosti se z novim projektom Spoznajte pestrost naše prestolnice posveča Mestni muzej Ljubljana. Prva se z razstavo Teden judovske skupnosti, predstavlja judovska skupnost, ki jo je bilo mogoče podorbneje spoznati tudi na okrogli mizi in delavnici. Datum odprtja razstave o judovski veri sovpada s spominskim dnevom, posvečenim žrtvam in herojem holokavsta, ob katerem se v Izraelu 15. in 16. aprila letos spominjajo okoli 6 milijonov žrtev šoe oziroma holokavsta.

Mit o umoru Jezusa Kristusa
Judaizem velja za prvo monoteistično vero, ki je obenem tudi predhodnica oblikovanja krščanstva in muslimanske vere. Kljub po večini majhnemu deležu Judov med prebivalstvom evropskih držav, pa je Evropa slovela po globoko zakoreninjenem sovraštvu do Judov; eden od vzrokov zanj je "mit" o tem, da so Judje kot izdajalci ubili Jezusa Kristusa, ki je bil tudi sam sicer Jud. Zgodovina Evrope je tako tudi zgodovina večkrat ponovljenih preganjanj judovskega prebivalstva. Med najbolj znamenitimi pregoni je zagotovo izgon Judov z Iberskega polotoka po letu 1492, za zgodovino Slovencev pa je bolj zanimiv izgon, ki so ga Habsburžani na svojem ozemlju zapovedali v drugi polovici 18. stoletja.

Judje prodajajo čas
Vse to so bili precendensi velike morije 20. stoletja oziroma holokavstva. Očitanje odsotnosti prave duhovnosti v z verskimi zakoni strogo urejeni judovski veri in očitanje hlepenja po denarju sta bila utemeljitvi potrebe po odstranitvi Judov, katere vzrok pa je bil po večini drugačen. To je bilo gospodarsko rivalstvo med krščanskim in judovskim prebivalstvom. Judje so namreč sloveli kot odlični "mešetarji" z denarjem in pri njih so se pogosto zadolževali tudi vladarji evropskih držav. Ko so le-ti zašli v prehudo odvisnost od Judov, so zato radi odredili nove ukrepe zoper njih. Tako se je razvil drugi mit o Judih, to je mit o "prodajalcih časa".

Nasprotniki Judov so namreč začeli razglašati, da je posojanje denarja pravzaprav prodajanje tega. Edina stvar, ki se namreč zgodi med trenutkom zadolžitve in trenutkom vrnitve večje vsote denarja, je pretek določene količine časa. Torej se Judje okoriščajo s časom, ki naj bi bil zgolj lastnina Boga. Pri svojem obtoževanju Judov kot nečastnih posojevalcev denarja pa so tisti, ki so razpihovali sovraštvo do njih, prezrli dejstvo, da so se Judje denarništva lotili predvsem zaradi omejitev, ki so jim prepovedovale opravljati večino poklicev. Še v 19. stoletju niso bile Judom v Habsburški monarhiji dostopne javne službe.

To je le nekaj izsekov iz s številnimi tragedijami zaznamovane zgodovine Judov. Več podrobnosti o njihovi veri in tradicionalnem načinu življenja pa prikazuje postavitev v Mestnem muzeju Ljubljana, ki bo na ogled do 22. aprila.

Teden judovske skupnosti