Razstava The Papyri of Khufu from Wadi al-Jarf bo na ogled samo do 29. julija, skupaj le kratkih 15 dni. Foto: EPA
Razstava The Papyri of Khufu from Wadi al-Jarf bo na ogled samo do 29. julija, skupaj le kratkih 15 dni. Foto: EPA
Keopsova piramida
Edino izmed ohranjenih sedmih čudes starega sveta, veliko piramido, je dal postaviti drugi vladar IV. dinastije, faraon Keops. S svojimi gradbeniki in Djedijem si je zamislil 147 metrov visoko piramido, ki so jo postavili iz približno 2,3 milijona kamnitih blokov, težkih od 2,5 do 15 ton. Foto: Reuters

Odkritje francosko-egiptovske skupine arheologov nam ponudi vpogled v vsakdanja življenja pristaniških delavcev, ki so v Kairo prevažali velike apnenčaste bloke. Med vladavino kralja Kufuja - poznamo ga tudi pod imenom Keops - so tam gradili njegovo posmrtno bivališče, Veliko piramido.

Delovodja Merer je vodil natančen zapisnik
Eden od najdenih dokumentov - skupaj jih je okrog 30 - je bil nekakšen zapisnik staroegipčanskega vladnega uradnika Mererja, vseboval pa je statistične in administrativne podrobnosti, je povedal Sayed Mahfouz, eden od arheologov, ki so leta 2013 odkrili omenjene papiruse.

Na egiptovskem ministrstvu za antikvitete so dejali, da je Merer vodil skupino okrog 40 delavcev, ki so prevažali velike apnenčaste bloke iz kamnoloma v Turahu na vzhodnem bregu Nila do Kufujeve piramide v Gizi čez reko Nil in njene kanale. Dokumenti prikazujejo izračune dela njegove ekipe.

Različni zaznamki v dokumentih nakazujejo, da je bil Kufu na oblasti 26 let, kar je navzkriž z do sedaj uveljavljeno teorijo o tem, kako dolgo je bil faraon.

Že v starem Egiptu so vedeli, da ni pametno zaiti v rdeče številke
Kot je še povedal Mahfouz, dokumenti prav tako razkrivajo finance, namenjene hrani in plačam delavcev. Prihodki so bili zapisani z rdečo barvo, medtem ko je bilo tisto, kar so plačali delavcem, zapisano s črno barvo.

Papiruse so leta 2013 našli blizu pristanišča Wadi el Jarf, približno 25 kilometrov južno od Sueškega zaliva. Po besedah ministrstva za antikvitete nakazujejo na visoko učinkovit administrativni sistem v času vladavine kralja Kufuja. Iz njih se da razbrati tudi, da je takrat obstajal nekakšen logistični center, Ro-She Khufu, kjer so zaključili večino zapisanih postopkov.

Najstarejše znano pristanišče
Leta 2013, ko so naleteli na zbirko papirusov, so arheologi odkrili tudi starodaven pristaniški kompleks, najstarejše znano pristanišče na svetu. V Wadi al Jarfu so imeli pomole, kamnita sidra, posode za skladiščenje, kose vrvi in lončenino, pa tudi votline, v katerih so pristaniški delavci prenočevali.