Klavdij Sluban (1963) je eden najzanimivejših sodobnih fotografov. Foto: Klavdij Sluban
Klavdij Sluban (1963) je eden najzanimivejših sodobnih fotografov. Foto: Klavdij Sluban
Na otočju Kerguelen, za človeka in naravo neprijaznem okolju, je Klavdij Sluban, kot prvi s strani francoske vlade povabljeni ustvarjalec, v umetniški rezidenci preživel štiri mesece, med januarjem in aprilom 2012. Foto: Klavdij Sluban
Sluban se tudi v seriji Srečni dnevi na osamelem otoku ne izneveri svojemu z izbrano tehniko črno-bele fotografije še poudarjenemu temačnemu slogu. Čeprav to temačnost vidimo le drugi, sam pravi, da je v vsaki njegovi fotografiji svetloba, pozitivni poudarek, ki nas lahko vodi. Foto: Klavdij Sluban
Haiti, 2002. 'Ali so Karibski otoki sploh kdaj bili raj na zemlji? Kakorkoli že, niso raj za ljudi, ki tam živijo.' Foto: Klavdij Sluban

Fotografija mu je izgovor, da se odpravi na potovanje, fotografska kamera je orodje, s pomočjo katerega se srečuje s svetom. Cikla fotografij s potovanj bo predstavil v Narodni galeriji in Galeriji Fotografija.

V Narodni galeriji bodo v sredo ob 19.00 odprli razstavo z naslovom Srečni dnevi na osamelem otoku. Na njej bodo predstavljene fotografije, ki jih je Sluban posnel na otočju Kerguelen, kjer je kot prvi ustvarjalec, ki ga je povabila francoska vlada, med januarjem in aprilom 2012 v umetniški rezidenci preživel štiri mesece.

Preberite MMC-jev intervju s Klavdijem Slubanom:
Zelo blizu roba, ne da bi padel čezenj

Otočje Kerguelen, ki leži v bližini antarktičnega kroga, sodi med najbolj odmaknjene kraje na svetu. Na njem je svinčena roka francoske birokracije, ki ji otoki pripadajo, vzpostavila svoj svet pravil in predpisov. Otočje nima stalnih prebivalcev. Znanstveniki in vojaško osebje, ki skrbijo za bazo na otoku, tu preživijo od 12 do 18 mesecev.

Sluban je svoje občutke ob doživljanju ekstremnih bivalnih razmer strnil v serijo fotografij, ki jih je prvič pokazal na festivalu Recontres d'Arles julija 2012. V njej se fotograf ni izneveril svojemu z izbrano tehniko črno-bele fotografije še poudarjenemu temačnemu slogu, so ob razstavi zapisali v galeriji.

Razstava, ki so jo v Narodni galeriji pripravili v sodelovanju z Galerijo Fotografija, bo na ogled do 1. marca.

V Galeriji Fotografija pa bodo v četrtek ob 19.00 odprli razstavo Izgubljeni raj. Izgubljeni raj, kot referenco na istoimensko pesnitev Johna Miltona, je Sluban poimenoval dosežke petih let svojega dela.

Karibi, daleč od raja
Omenjeni fotografski cikel je začel nastajati s serijo potovanj na Kubo in Haiti ter v Portoriko in Dominikansko republiko v letih 1999 in 2000. Sluban je tja potoval s priznanim francoskim pisateljem Francoisom Masperom, ki je pisal za časopis Le Monde.

Ker je čutil potrebo, da koplje globlje, se je več let redno vračal na Karibske otoke. Haiti ga je še posebej očaral. S pomočjo razstav, srečanj, delavnic in lokalnih projektov je Sluban še naprej raziskoval otoke - na svoj lasten način, nikoli po navdihu neposrednih in najnovejših senzacionalističnih dogodkov.

Karibski otoki niso raj za ljudi, ki tam živijo. Slubanove podobe razlagajo njegovo lastno vizijo, ki poudarja protislovja, naveličanost, izčrpanost in krhkost življenja v teh od naravnih nesreč in družbenih pretresov prizadetih krajih, je zapisal Jean-Marc Lacabe, direktor Galerie du Chateau d'Eau v francoskem Toulousu.

Razstava bo na ogled do 28. februarja.

Francoski fotograf slovenskega rodu Klavdij Sluban, rojen leta 1963, je eden najzanimivejših sodobnih fotografov. Njegova dela so na ogled v pomembnih razstaviščih, kot so Metropolitanski muzej fotografije v Tokiu, Evropska hiša fotografije v Parizu in Muzej fotografije v Helsinkih. Je dobitnik nagrade leica (2004) in glavne francoske nagrade za fotografijo niepce (2000).

Klavdij Sluban v arktičnem mrazu
Klavdij Sluban v arktičnem mrazu