Leta 1983 je francoski filozof Jean Baudrillard zapisal: “Definicija realnega je postala: tisto, za kar je mogoče narediti enako reprodukcijo ... Realno ni tisto, kar se lahko reproducira, ampak tisto, kar je vselej že reproducirano: to je hiperrealno.« Danes se zdi, da ta kritična analiza prehoda od realnega k hiperrealnemu opisuje razmerje Google Street Viewa z realnim in način, kako spreminja njegovo percepcijo. Foto: Aksioma
Leta 1983 je francoski filozof Jean Baudrillard zapisal: “Definicija realnega je postala: tisto, za kar je mogoče narediti enako reprodukcijo ... Realno ni tisto, kar se lahko reproducira, ampak tisto, kar je vselej že reproducirano: to je hiperrealno.« Danes se zdi, da ta kritična analiza prehoda od realnega k hiperrealnemu opisuje razmerje Google Street Viewa z realnim in način, kako spreminja njegovo percepcijo. Foto: Aksioma
false
Projekt Googlespace je nastal v okviru U30 – iniciative za podporo mladih umetnikov ter je del festivala Svetlobna gverila. Foto: Aksioma

Danes ob 20.00 v Projektnem prostoru Aksioma kot del festivala Svetlobna gverila vrata odpira Googleprostor Jerneja Čučka Gerbca, ki raziskuje naše pojmovanje prostora in odnosa med realnim in virtualnim. Googleprostor projicira na realni prostor njegov virtualni simulaker – oziroma njegov tridimenzionalni posnetek, ki ga ponuja Google Street View – in tako preizprašuje njuno semiotsko razmerje, "materializira" teorije hiperrealizma in raziskuje strukturalno naravo vidnega (z izrecnimi referencami na francoski strukturalizem). Simulaker tako postane objektivna realnost, ki obiskovalca potegne vase, tako da postane sestavni del same instalacije.

Program ne more popolno replicirati realnega prostora
Kot je znano, Google Street View ponuja tridimenzionalni posnetek realnega prostora: z algoritmi sestavi fotografski material, posnet s fotografsko napravo z devetimi očesi, v simulacijo obiskanega prostora, po kateri se lahko premikamo. Na razstavi bo "simulaker" prostora projiciran na razstavni prostor. Obiskovalec bo zaznaval podvojeni prostor, ki se bo, čeprav isti, zdel spremenjen in s tem drugačen tako od realnega prostora kot od njegovega dvojnika, ki ga podaja Google Street View. Prekrivanje simulakra in dejanske realnosti bo ustvarilo metaprostor, ki bo isti, ampak vizualno drugačen od izvirnega prostora. Zaradi nemožnosti popolnega ujemanja realnega prostora in prostora, ki ga ustvari programska oprema, se bodo pokazale jasne razlike, posledica česar bo razstavljen, dekonstruiran prostor, podobno kot pri kubističnem kolažu sobivata simbolična upodobitev in predstavitev realnega.

Odsotnost človeškosti v simulakru
Tako bo obiskovalec nenehno izpostavljen konfliktu med simulakrom in dejanskim objektom in bo priča dekonstrukciji prostora zaradi simulakra prav tega prostora. Njegova projicirana senca bo "oživila" simulacijo in spomnila na eteričnost simulakra ter razgalila odsotnost človeškosti in imanentno statičnost, ki sta značilni za simulaker realnega. Na ta način obiskovalec ne bo le opazovalec, temveč dejavni del instalacije.

Jernej Čuček Gerbec je diplomant fotografije na fakulteti VIST. V svojih delih s semiološko strukturo raziskuje odnos med simulakrom in realnostjo. Študij bo nadaljeval na finski univerzi Aalto na oddelku za vizualno kulturo in sodobno umetnost.