Veliki francoski postimpresionist, Henri de Toulouse-Lautrec, je plakat La Chaîne Simpson s kolesarsko motiviko oblikoval leta 1896. Foto: Staatliche Museen zu Berlin / Dietmar Katz
Veliki francoski postimpresionist, Henri de Toulouse-Lautrec, je plakat La Chaîne Simpson s kolesarsko motiviko oblikoval leta 1896. Foto: Staatliche Museen zu Berlin / Dietmar Katz
Die Fahrmaschine des Herrn von Drais (prevozna naprava gospoda von Draisa) - objava v reviji Allgemeine Moden-Zeitung, novembera 1817.
Die Fahrmaschine des Herrn von Drais (prevozna naprava gospoda von Draisa) - objava v reviji Allgemeine Moden-Zeitung, novembra 1817. Foto: Staatliche Museen zu Berlin / Dietmar Katz

V knjižnici Berlinskih državnih muzejev bodo 10. avgusta odprli razstavo z naslovom Kolesarstvo! - 200 let kolesarskih motivov. Združila bo okoli 80 eksponatov iz njihovih zbirk grafičnega oblikovanja, mode in fotografije, na katerih je v središču kolo. Ponudila bo vpogled v zgodovino kolesarstva od zgodnjih velocipedov do koles 21. stoletja.

Hkrati bo mogoče na razstavi slediti razvoju na področju grafičnega oblikovanja, fotografije in mode.

Postavitev bo uvedel bakrorez Draisovega izuma v modni reviji Allgemeine Moden-Zeitung iz istega leta. Objava je, tako so zapisali v muzeju, dokaz o tem, kako hitro se je širila vest o novem izumu. Številni zgodnji plakati pa bodo pričali o velikem razmahu produkcije koles od leta 1880 dalje, ko je zaradi gospodarskih in družbenih sprememb kolo postalo najbolj priljubljeno prevozno sredstvo.

Ženska na kolesu: nekdaj pomembna emancipatorna gesta
Upodobitve, nastale okoli leta 1900, odražajo estetiko tistega časa, ko so se silhuete koles lepo prepletle s tekočimi linijami jugendstila. Iz karikatur, zdravstvenih revij in drugih publikacij je razvidno, da je vožnja s kolesom predstavljala tudi politično držo, predvsem ko so na kolo sedle ženske. To je navdihnilo novo modo in prispevalo k emancipaciji žensk. V zgodnjem 20. stoletju je postal pomemben športni vidik kolesa.

Postavitev bo združila plakate, fotografije, grafike, knjige in revije iz obdobja med letoma 1817 in 2017. Med drugim bodo z deli zastopani Henri de Toulouse-Lautrec, Bruno Paul, Will Bradley, Eugene Samuel Grasset, Johann Vincenz Cissarz, Raoul Marton, Robert L. Leonard, Willy Römer in Henning Wagenbreth.

Razstava bo na ogled do 14. septembra, njen ogled pa bo, če se boste ravno znašli v nemški prestolnici, brezplačen.