Posmrtni ostanki Riharda III. so dolgo veljali za izgubljene, poleti 2012 pa so jih odkrili med arheološkimi izkopavanji pod parkiriščem v Leicestru. Foto: Reuters
Posmrtni ostanki Riharda III. so dolgo veljali za izgubljene, poleti 2012 pa so jih odkrili med arheološkimi izkopavanji pod parkiriščem v Leicestru. Foto: Reuters
Rihard III
Ta portret Riharda III. je nastal okoli leta 1520 na podlagi izgubljenega izvirnika in je najstarejša ohranjena podoba tega zadnjega monarha Plantagenetov. Foto: Wikipedia
Rihard III.
Rihard III. je umrl leta 1485 v bitki pri Bosworthu, ki je bila zadnja večja bitka v vojni vrtnic. Foto: MMC RTV SLO

V britanskem mestu, kjer so pred dvema letoma odkrili posmrtne ostanke tega angleškega kralja, zadnjega iz hiše Plantagenet, je vrata odprl nov center, posvečen temu poglavju britanske zgodovine. Po besedah direktorja centra Iaina Gordona so potovanje v pozno 15. stoletje na angleškem dvoru začeli s pravo srednjeveško "žajfnico" Rihardovega vzpona na oblast in nadaljevali s pol tisočletja trajajočo polemiko o njegovem zadnjem počivališču, ki jo je pred kratkim sklenilo veliko arheološko odkritje. V središče postavljajo družinske vezi, ki so Anglijo popeljale do krvave vojne vrtnic, in Rihardovo smrt v bitki pri Bosworthu, ki je po komaj dveh letih vladanja leta 1485 zapečatila vladavino Plantagenetov in hiše York.
Ločnic, s katerimi zgodovina zamejuje prehod srednjega v novi vek, je sicer več, v angleški zgodovini je eden takšnih pomembnejših prelomnih dogodkov prav ta zadnja bitka v vojni vrtnic. Po njej so Angliji dobro stoletje vladali Tudorji.
Zaradi izjemnega arheološkega odkritja okostja, o zadnjem počivališču katerega se je razpravljalo dolga stoletja, je 4,5 milijona funtov vreden center še pred odprtjem po vsem svetu vzbujal veliko zanimanja. Obiskovalcem so pripravili predstavitev poteka izkopa ostankov, zapletenih testiranj s karbonsko analizo in analizo DNK, ki so na koncu potrdili, da so kosti pripadale kralju. Na ogled je replika okostja, na katerem so jasno vidne poškodbe, povzročene z udarcem v glavo, ki je Riharda III. pokončal. Prav tako lahko vidijo ukrivljeno hrbtenico, ki je Shakespearja dobro stoletje pozneje navdihnila pri pisanju tragedije o zlobnem monarhu.
Obenem predstavlja postavitev tudi temno stran Rihardovega delovanja in med drugim spomni na žalostno usodo njegovega nečaka. V gonji za krono ga je razglasil za nezakonskega otroka, za mladeničem pa se je v ječi Tower of London izgubila vsaka sled.

Epilog stoletja nerazrešene zgodbe
S smrtjo Riharda III. se je tako od angleškega prestola poslovila dinastija, ki jo je v prvi polovici 12. stoletja ustanovil anžuvinski grof Geoffroy de Plantagenêt. Riharda III. so pokopali v samostanu Greyfriars blizu Leicestra v osrednji Angliji, ki pa je bil uničen v 30. letih 16. stoletja, ko je tudorski kralj Henrik VIII. odredil razpustitev samostanov. Posmrtni ostanki zadnjega vladajočega Plantageneta so tako dolgo veljali za izgubljene, dokler jih niso poleti leta 2012 izkopali pod parkiriščem v Leicestru.