Od leta 1482 do leta 1499 je Leonardo delal za milanskega vojvodo Ludovica Sforzo in imel v Milanu lastno delavnico z vajenci. Sedemnajst ton brona, namenjenih Leonardovemu kipu Gran Cavallo, je bilo leta 1495 pretopljenih v orožje za obrambo Milana pred francoskimi silami pod vodstvom Karla VIII. Foto:
Od leta 1482 do leta 1499 je Leonardo delal za milanskega vojvodo Ludovica Sforzo in imel v Milanu lastno delavnico z vajenci. Sedemnajst ton brona, namenjenih Leonardovemu kipu Gran Cavallo, je bilo leta 1495 pretopljenih v orožje za obrambo Milana pred francoskimi silami pod vodstvom Karla VIII. Foto:
Leonardo Da Vinci: Avtoportret (1512-1515)
Leonardo da Vinci, veliki renesančni 'uomo universale', svojega pečata ni pustil le na likovni umetnosti, ampak je pomembno prispeval tudi k raziskavam na področjih anatomije, gradbeništva in astronomije.
Gary Radke avtorstvo figure (na oltarju v firenškem baptisteriju) na skrajni levi in druge figure z desne strani pripisuje Loenardu.

Da Vinci je analizi in pripravam na izdelavo osem metrov visokega konjeniškega kipa Francesca Sforze, znanega tudi kot Gran cavallo (Veliki konj), posvetil dve desetletji. Kipa, ki velja za enega izmed najbolj kompleksnih, pa na koncu niso izdelali ; Leonardo je sicer izdelal mavčni odlitek kipa, a so ga ob vdoru v Milano uničili francoski vojaki, zaradi česar niso nikoli izdelali bronastega izvirnika. Sedemnajst ton brona, namenjenih Leonardovemu kipu, je bilo leta 1495 pretopljenih v orožje za obrambo Milana pred francoskimi silami pod vodstvom Karla VIII.

Leonardovi kipi na ogled
V atlantskem High Museumu of Art so se odločili pripraviti razstavo z naslovom Leonardo da Vinci - roke genija, v okviru katere so naredili tudi rekonstrukcijo Gran cavalla, poleg tega pa razstava predstavi tudi nekatere druge Leonardove skulpture, ki jih umetnostni zgodovinarji pripisujejo renesančnemu mojstru, ki je bolj znan kot slikar in izumitelj. Stroka Leonardu pripisuje več kot ducat kipov, od katerih pa so danes mnogi izgubljeni. V Atlanto so tako pripeljali srebrno ploščo z upodobitvijo Janeza Krstnika, manjšega bronastega konja in terakotnega angela, nobena izmed naštetih umetnin pa ni podpisana.

Kot je znano, se je Leonardo podpisoval preprosto z "Leonardo" ali "Io, Leonardo", kar v prevodu pomeni "Jaz, Leonardo". V tedanjih časih je bila sicer v navadi raba očetovega imena, a ga umetnik po vsej verjetnosti ni uporabljal, saj je bil nezakonski otrok. Polno ime Leonarada da Vincija bi se skupaj z očetovim imenom glasilo Leonardo di ser Piero da Vinci (Leonardo, sin gospoda Piera iz Vincija), a je še danes pogosto imenovan le Leonardo.

Konj končno na trgu
Rekonstrukcijo uničenega spomenika so organizatorji razstave postavili na trg pred muzejem, razstava pa predstavlja risbe in zapiske, ki si jih je umetnik delal ob proučevanju konjev družine Sforza, saj je upal, da mu bo z njihovo pomočjo uspelo ujeti popolnost gibanja te plemenite živali. Razstava je sicer razdeljena na tri dele; prvi predstavlja Leonarda kot kiparja, drugi del raziskuje umetnikovo zanimanje za kiparstvo, kar ga je gnalo, da je, npr., primerjal svoje lastne skice z že obstoječimi kipi, tretji del razstave pa se dotika Leonardovega vpliva na mlajše umetnike, npr. Petra Paula Rubensa in Giovanija Francesca Rustica.

Novo odkritje?
Razstava, ki bo v Atlanti na ogled do 21. februarja, nato pa bo v nekoliko spremenjeni obliki prenesena v Gettyjev muzej v Los Angeles, predstavlja tudi nekatera dela Leonardovih sodobnikov. Med njimi velja omeniti Donatella in njegovega marmornatega preroka v naravni velikosti in Andrea del Verrocchia, ki je bil Leonardov učitelj.

Kurator razstave Gary Radke je med zadnjim čiščenjem oltarja v krstilnici v Firencah, na delu katere je Andrea del Verrocchio upodobil obglavljanje sv. Janeza Krstnika, odkril podrobnosti, ki bi lahko namigovale na drugačno interpretacijo od ustaljene. Radke meni, da sta dve izmed upodobljenih figur na srebrno-lesenem oltarju delo Leonarda, in ne Verrocchia. Figura s pladnjem v roki (skrajno desno) in vojak s turbanom (drugi z desne) naj bi bila narejena in dodana na srebrno podlago pozneje, kar lahko potrjuje domnevo, da ju je zasnoval drug umetnik.