Fundacija išče predvsem umetnine, ki so nastale v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Foto: Ifa Lethu
Fundacija išče predvsem umetnine, ki so nastale v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Foto: Ifa Lethu
Tradicionalna afriška umetnost pogosto prekipeva od živih barv. Foto: Ifa Lethu

Južnoafriško ministrstvo za kulturo je pred dvema letoma, torej desetletje po uradni odpravi apartheida, ustanovilo fundacijo Ifa Lethu, po naše "naša dediščina" - in dediščina Južnoafriške republike je (tudi) rasno razlikovanje. Fundacija si prizadeva najti in znova uvoziti umetnine z motiviko apartheida, ki so nastale v Južnoafriški republiki, a so v domovini zaradi političnega položaja v prejšnjem režimu naletele na gluha ušesa.

Beli zbiratelji so takrat upodobitve zulujskih bojevnikov imeli za preveč sporne ali pa preprosto preveč "afriške", da bi jih kupovali za zasebne galerije. Mnogo slik so lahko tako po tihem in brez pretiranih stroškov pokupili tuji diplomati in turisti, ki so jih nato raznesli po vsem svetu.

60 del v dveh letih
Ideja o iskanju izgubljene umetnosti se je rodila, ko je Avstralka Diane Johnstone pretorijskemu muzeju umetnosti darovala zbirko 17 slik, ki jih je med svojim službovanjem tam zbrala v sedemdesetih letih. Do zdaj je fundaciji uspelo dobiti nazaj več kot 60 del; med njimi so podobe javnih izgredov v Sowetu v sedemdesetih, slike žensk, ki protestirajo proti apartheidu, in slikoviti utrinki tradicionalnega življenja Zulujcev.

Resnica osvobaja
"Gre za to, da bi tako črni kot beli pol Južnoafričanov prisilili, da se soočijo s svojo preteklstjo in čutijo ponos zaradi vsega, kar smo skupaj zmožni doseči," cilj akcije razlaga predsednica sklada Mamphela Ramphele. Da bi se tudi otroci spominjali tega obdobja, bo razstava potovala po šolah.

"Ljudje se morajo zavedati, kdo so in od kod prihajajo," pravi znani južnoafriški džezist Hugh Masekela, ki pomaga promovirati cilje fundacije. "Če ne veš, od kod prihajaš, ne veš, kam si namenjen."