V Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu bodo drevi odprli razstavo Bauhaus - mreženje idej in praks (BauNet), posvečeno umetnikom jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na znameniti nemški arhitekturni šoli Bauhaus.

Vsa štiri v uvodu omenjena Černigojeva dela - Kontrareljef, Klinika, Wien Kolin in El - so rekonstrukcije izvirnih objektov, nastalih leta 1924, ko se je Černigoj vrnil v Ljubljano. V takratnem obdobju je omenjena dela pripravil za svojo prvo konstruktivistično razstavo, odprto v telovadnici Tehniške srednje šole v Ljubljani leta 1924.

Vrhunec med letoma 1925 in 1932
Černigoj je bil edini slovenski umetnik, ki se je šolal na znameniti šoli Bauhaus. Šola je bila ustanovljena leta 1919 v Weimarju v Nemčiji, kjer je bil Černigoj v neposrednem stiku s priznanimi umetniki. Svoj ustvarjalni vrhunec je šola dosegla med letoma 1925 in 1932, ko je delovala v Dessauu in postala sinonim za evropsko gibanje zgodovinske avantgarde. V svoji zadnji fazi je bila locirana v Berlinu, kjer jo je leta 1933 ukinila nacistična oblast, so sporočili iz Kobilarne Lipica, ki hrani opus Černigojevih del.

Odprtje razstave bo osrednji dogodek projekta Bauhaus - mreženje idej in praks, v katerem poleg vodilnega partnerja Muzeja sodobne umetnosti iz Zagreba že več kot leto dni sodelujejo tudi Muzej Joanneum iz Gradca, Akademija likovnih umetnosti iz Sarajeva in Loški muzej iz Škofje Loke.

Na razstavi, ki bo odprta do 26. julija, bo na ogled več kot 300 del, od slik do grafik, risb, objektov, fotografij in filmov, ki so del zbirk številnih muzejev, institucij in zasebnikov.

Med predstavljenimi avtorji bodo med drugim arhitekt Selman Selmanagić iz Sarajeva in hrvaški avtorji - umetnica tkanja Otti Berger, fotografinja Ivana Tomljenović Meller in arhitekt Gustav Bohutinsky. Ob delih študentov, ki so obiskovali Bauhaus, bodo predstavljena tudi dela njihovih učiteljev, kot so Marcel Breuer, Vasilij Kandinski, Paul Klee, Hannes Meyer, Laszlo Moholy-Nagy in Oskar Schlemmer.

Cilj projekta Baunet, ki se bo sklenil oktobra, je temeljito raziskati in predstaviti dejavnosti in medsebojna razmerja med umetniki jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na Bauhausu, ter vplive te znane šole na umetniške prakse v jugovzhodni Evropi v 50. letih 20. stoletja.