Vilharja in Andersonovo so na Japonskem očarali ezoterični budistični in šintoistični obredi, veličastna sakralna arhitektura, elegantne gejše in seveda vrtovi, kakršnih nista prej uzrla še nikjer. Foto: Gorazd Vilhar
Vilharja in Andersonovo so na Japonskem očarali ezoterični budistični in šintoistični obredi, veličastna sakralna arhitektura, elegantne gejše in seveda vrtovi, kakršnih nista prej uzrla še nikjer. Foto: Gorazd Vilhar

Umetniški izraz Gorazda Vilharja je zelo podoben haikuju. Njegova dela se porajajo iz srečevanj z vsakršnimi drobnimi podrobnostmi na poti po Japonski.

Akimasa Juasa, tokijski medijski producent
Po četrtstoletnem bivanju in fotografskem delovanju na tujem je Vilhar v Sloveniji manj znan, kot bi moral biti. Foto: Gorazd Vilhar

V prvem preddverju Cankarjevega doma bo od srede zvečer (ob 20.00) dalje na ogled fotografska razstava Gorazda Vilharja Božanski detajl. Razstavljenih bo 50 fotografij, ki predstavljajo izbor različnih Vilharjevih t. i. japonskih ciklov.

Fotografije, posnete na dobri stari film
Vilhar je v svojem prepoznavnem slogu japonsko kulturo dokumentiral 25 let. Tudi v tej digitalni dobi še vedno daje prednost umetniški in pristni kakovosti fotografskega traku, še zlasti japonskemu Fujichrome, ki ga navdušuje, vse odkar ga je prvikrat preizkusil prav na Japonskem. Japonski trak je bil zasnovan z mislijo na prečudovite barve Japonske, ki jih skuša kar najbolj zvesto poustvarjati. Za fotografa, tako zaljubljenega v barve, je bilo to prevzemajoče odkritje, je v razstavni katalog zapisala fotografova soproga, ameriška pisateljica Charlotte Anderson.

Z utrinki vsakdana do samega bistva predmetov
Ustvarjanje dobrih fotografij, kot piše kulturna antropologinja Andersonova, zahteva nenehen študij in raziskovanje. Motivi se včasih zdijo preprosti, vendar imajo lahko zelo globok pomen, ki zahteva zgodovinsko in kulturno razlago. Ob tem navaja primer fotografije peščenega stožca tatesuna, ki stoji pred 1300 let starim šintoističnim svetiščem v Kjotu. Številni ljudje gredo mimo njega in večina ne razume njegovega pomena, fotograf pa s svojim značilnim pogledom ujame njegovo mistično bistvo. Priznani japonski umetnostni zgodovinar ter profesor umetnostne zgodovine in estetike Hidemiči Tanaka je zapisal, da fotografije Gorazda Vilharja obujajo lepote japonskih duhov, za katere pogosto pozabimo, da so še živi.

Gorazd Vilhar (1955) je leta 1979 diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Svoje fotografije razstavlja in objavlja od leta 1981. Leta 1985 se je preselil na Japonsko, kjer je začel fotografirati različne vidike japonske vere in kulture; prvo razstavo japonskih motivov To the Goddess of Light je pripravil leta 1987 v Tokiu. Od leta 2008 je član Japonskega združenja profesionalnih fotografov. V sodelovanju s svojo ženo objavlja fotografije v številnih mednarodnih revijah, skupaj sta izdala tudi sedem avtorskih knjig.

Umetniški izraz Gorazda Vilharja je zelo podoben haikuju. Njegova dela se porajajo iz srečevanj z vsakršnimi drobnimi podrobnostmi na poti po Japonski.

Akimasa Juasa, tokijski medijski producent