Z novo postavitvijo v mestu ohranjajo v Murski Soboti spomin na Murin park slovenske skulpture. Foto: Mestna občina Murska Sobota
Z novo postavitvijo v mestu ohranjajo v Murski Soboti spomin na Murin park slovenske skulpture. Foto: Mestna občina Murska Sobota

S tem je postal velik del Murine zbirke javni spomenik. Medtem ko je deset odkupljenih slik na ogled v stalni zbirki Galerije Murska Sobota, dopolnjujejo skulpture površine modernističnega okolja blokov v ulici Štefana Kovača, ki jih je leta 1956 projektiral murskosoboški arhitekt Feri Novak.

Murin park slovenske skulpture
Mura je pred desetletji kupovala številne slike in kipe vrhunskih slovenskih umetnikov. V osemdesetih letih je sprejela avtorski projekt umetnostnega zgodovinarja in profesorja Staneta BernikaMurin park slovenske skulpture. Bernik si je zamislil, da se v okolje tovarniškega kompleksa, katerega objekte so v prostorskem smislu povezovali zelenice in primerna hortikulturna ureditev, postavi serija skulptur vrhunskih slovenskih umetnikov.

Najbolj kakovosten prerez slovenskega slikarstva tistega časa
Prenovljeno zbirko Murinih skulptur so pripravili v sklopu občinskega praznika, umetnostni zgodovinar Janez Balažic pa je ob tej priložnosti napisal, da je zdaj mestu vrnjeno tisto, kar mu je umanjkalo v javni plastiki in kar je Mura zastavila znotraj svojega prostora. Na tem mestu zbrani kiparji po njegovih besedah prinašajo najbolj kakovosten prerez sodobnega slovenskega kiparstva tistega časa.

V Muri so po projektu postavili devet skulptur avtorjev, katerih dela s svojo kakovostjo še danes kažejo reprezentativnost slovenskega kiparstva. V zbirki so bila dela Slavka Tihca, Luja Vodopivca, Petra Černeta, Dušana Tršarja, Janeza Boljke, Toneta Demšarja, Dragice Čadež, Janeza Lenassija in Mojce Smerdu.

Ker so bile nekatere skulpture precej poškodovane, so jih pred postavitvijo v novem prostoru tudi s finančno pomočjo mestne občine restavrirali. Ob tem so na stavbo pošte namestili tudi železno instalacijo Gorička pokrajina iz leta 1963 prekmurskega akademskega slikarja Ladislava Danča.