Spittal leta 1952: Mladinski dom s cerkvenim zvonikom v ozadju, z otroki pa pleše vzgojiteljica Pavla Žukovec. Foto: MNZS
Spittal leta 1952: Mladinski dom s cerkvenim zvonikom v ozadju, z otroki pa pleše vzgojiteljica Pavla Žukovec. Foto: MNZS
Izdelovanje sodov v Spittalu. Foto: MNZS

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bodo danes ob 18.00 odprli gostujočo razstavo arhivskih fotografij o slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945. Fotografije razkrivajo zgodbe okoli 6.000 Slovencev, ki so nekaj let preživeli v begunskih taboriščih v Avstriji in bili kljub hudim razmeram in pomanjkanju dejavni na področju kulture, šolstva in obrti.

Pri Rafaelovi družbi, Središču Slovencev v zamejstvu in po svetu hranijo okoli 20.000 fotografij, ki govorijo o življenju slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945 in so nastale predvsem v dveh taboriščih – v Špitalu ob Dravi in Peggetzu pri Lienzu. Zanimivo je, da imajo mnogi motivi tudi umetniško vrednost. Iz fotografskega arhiva so oblikovali šest različnih razstav, ki že od leta 2006 krožijo po Sloveniji, v zamejstvu in po svetu.

Neutrudno delo zakoncev, ki sta vse to doživela
Razstava, ki bo gostovala v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, je nastala leta 2014. Obsega 242 fotografij, ki so razporejene po posameznih temah, opremljene s podnapisi, ki sta jih v preteklih letih z vezmi po vsem svetu vestno zbirala zakonca Majda in Alojz Starman iz Špitala, nekdanja taboriščnika.

Na uvodnem panoju je podan zgodovinski oris povojnega begunstva, ki ga je prispevala zgodovinarka Helena Jaklitsch, fotografije bogatijo citati akademika Kajetana Gantarja, ki je bil tudi sam krajše obdobje begunec. Največji del fotografij pripada taboriščnemu fotografu Marjanu Hočevarju, nekatere pa tudi Francu Šetini, Marjanu Kocmurju in drugim.

"Red, disciplina, pridnost in visoka kultura so botrovali k hitri vzpostavitvi infrastrukture, čeprav so bili pogoji zanjo zelo težavni. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah," povojni čas opisujejo v MNZS-ju.

Jeseni 2014 je izšla tudi fotografska monografija Cvetoči klas pelina, ki vključuje več kot 300 arhivskih fotografij in obširno zgodovinsko študijo. Razstava bo v MNZS-ju gostovala do 22. marca letos.