Zaradi občutljivosti materiala se je do danes ohranilo skromno število figuralno okrašenih lesenih vrat. Reliefi za vrata stolnice Krke na Koroškem so zato toliko dragocenejši spomenik ne le avstrijske, ampak širše evropske romanike. Foto: Kunsthistorisches Museum Wien
Zaradi občutljivosti materiala se je do danes ohranilo skromno število figuralno okrašenih lesenih vrat. Reliefi za vrata stolnice Krke na Koroškem so zato toliko dragocenejši spomenik ne le avstrijske, ampak širše evropske romanike. Foto: Kunsthistorisches Museum Wien
Krka na Koroškem
Polikromirane figurice krasijo vrata romanske troladijske bazilike, pod katero se razprostira kripta s sto stebri. Mogočna zvonika s poznejšima čebulastima stregama oklepata obokano preddverje, v katerem so ohranjene nič manj dragocene srednjeveške freske. Foto: Kunsthistorisches Museum Wien

Sicer je slovenskim ljubiteljem srednjeveške umetnosti obisk Krke na Koroškem bolj priročen kot odhod na Dunaj, zato pa predstavitev znamenitih romanskih reliefov z vrat krške stolnice v razstavišču Kunstkammer prinaša marsikaj novega. Polikromirani leseni reliefi veljajo za enega najlepših primerkov rezbarstva iz obdobja romanike v Avstriji, v Kunstkammer, ki deluje v sklopu dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja, pa ostajajo do 12. aprila.

Kompleksen svet srednjeveške umetnosti
Figuralni reliefi so nastali v zgodnjem 13. stoletju za vrata stolnice tega tudi za zgodovino slovenskih dežel pomembnega kraja. Ohranjena je komaj kakšna tretjina originalnega okrasja štirih metrov visokih vratnih kril. Kljub temu reliefi s svojo strukturo in kompozicijo, detajlno izdelanimi figurami in ornamenti, barvitostjo in kompleksnostjo vsebine predstavljajo sijajno pričevanje o svetu podob in miselnem svetu srednjega veka.
Nazadnje so bili reliefi z vrat stolnice sneti in restavrirani pred petdesetimi leti, srednjeveško plastiko so za aktualno postavitev ponovno poslali v restavratorske delavnice, obiskovalci pa še nikoli niso imeli priložnosti tako od blizu občudovati čudovite polikromacije in srednjeveške ikonografije.
Kunstkammer je ob tej priložnosti dal velik poudarek na nova spoznanja, ki so rezultat obsežnega restavratorskega projekta avstrijske spomeniškovarstvene službe. Projekt je združil raziskovalne in konservatorske vidike z umetnostnozgodovinsko analizo ter med drugim podaja odgovore na vprašanja glede uporabljenih materialov in konstrukcij vrat.